1. Climate-driven habitat shifts in brown algal forests: insights from the Adriatic SeaDaša Donša, Danijel Ivajnšič, Lovrenc Lipej, Domen Trkov, Borut Mavrič, Valentina Pitacco, Ana Fortič, Ana Lokovšek, Milijan Šiško, Martina Orlando-Bonaca, 2026, izvirni znanstveni članek Povzetek: Brown algal forests (Cystoseira sensu lato) are key habitat-forming components of temperate rocky coasts but have experienced widespread decline across the Mediterranean Sea. This study investigates the current distribution and potential future shifts in brown algal forests across the Adriatic Sea under ongoing climate change. We combined non-destructive field-based mapping along the Slovenian coastline with remote-sensing products and spatial environmental predictors to model basin-wide habitat suitability. A multiscale geographically weighted regression (MGWR) framework was applied to account for spatial non-stationarity and to explicitly capture the fact that environmental drivers of habitat suitability operate at different spatial scales—an assumption that global models such as GAM or standard GWR cannot adequately address. Habitat suitability maps were generated for present-day conditions and projected under mid- and late-century climate scenarios. The results reveal pronounced latitudinal gradients, identify areas of ongoing canopy decline in the northern Adriatic, and highlight parts of the southern Adriatic as potential climate refugia. Overall, the study demonstrates a likely north–south contraction of suitable habitat for brown algal forests and underscores the value of multiscale spatial modelling for informing marine spatial planning, conservation prioritization, and climate- adaptive restoration under European policy frameworks.
Ključne besede: brown algal forests, Cystoseira s.l., habitat suitability, spatial modelling, Adriatic Sea, climate change, shifts
Objavljeno v DiRROS: 21.01.2026; Ogledov: 149; Prenosov: 115
 Celotno besedilo (7,06 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Kartiranje morskega dna in habitatnih tipov ter popis flore in favne na območju predvidene gradnje protipoplavne zaščite mesta Piran : končno poročiloLovrenc Lipej, Ana Fortič, Borut Mavrič, Martina Orlando-Bonaca, Tihomir Makovec, Milijan Šiško, Leon Lojze Zamuda, Domen Trkov, končno poročilo o rezultatih raziskav Ključne besede: Občina Piran, protipoplavna zaščita, kartiranje, habitatni tipi, biološke združbe
Objavljeno v DiRROS: 08.09.2025; Ogledov: 374; Prenosov: 122
Celotno besedilo (6,30 MB) |
3. Pregled stanja morskega dna na območju predvidenega posega (predvidena nasipavanja s prodcem) na centralni plaži v PortorožuLovrenc Lipej, Tihomir Makovec, Borut Mavrič, Martina Orlando-Bonaca, Simone Spinelli, Milijan Šiško, Danijel Ivajnšič, 2024, končno poročilo o rezultatih raziskav Ključne besede: morski travniki, kartiranje, osrednja portoroška plaža, topografski pregled, predvideni posegi
Objavljeno v DiRROS: 09.01.2025; Ogledov: 766; Prenosov: 262
Celotno besedilo (2,09 MB) |
4. Analiza pritiskov in presoja vplivov na morski ekosistem Krajinskega parka Strunjan s poudarkom na vplivu turizma in prostočasnih dejavnosti na stanje morskih travnikovLovrenc Lipej, Danijel Ivajnšič, Tihomir Makovec, Martina Orlando-Bonaca, Simone Spinelli, Milijan Šiško, Domen Trkov, Borut Mavrič, 2024, končno poročilo o rezultatih raziskav Ključne besede: morski travniki, kartiranje, MediSkew indeks, pritiski, Krajinski park Strunjan
Objavljeno v DiRROS: 09.01.2025; Ogledov: 702; Prenosov: 264
Celotno besedilo (5,91 MB) |
5. Monitoring stanja morskih travnikov ob bazenu III Luke Koper : zaključno poročilo za leto 2024Martina Orlando-Bonaca, Domen Trkov, Ana Fortič, Milijan Šiško, Diego Bonaca, Romina Bonaca, Lovrenc Lipej, 2024, končno poročilo o rezultatih raziskav Ključne besede: travniki, kolenčasta cimodoceja, mala morska trava, Luka Koper, pritiski, poročila
Objavljeno v DiRROS: 28.11.2024; Ogledov: 926; Prenosov: 279
Celotno besedilo (1,07 MB) |
6. Program spremljanja kakovosti morja in vnosov onesnaženja s kopnega v skladu z Barcelonsko konvencijo : letno poročilo 2010Valentina Turk, Oliver Bajt, Patricija Mozetič, Mateja Poje, Andreja Ramšak, Milijan Šiško, Alenka Malej, končno poročilo o rezultatih raziskav Povzetek: Slovenija kot članica programa Združenih narodov za okolje (UNEP) in podpisnica Konvencije o varovanju Sredozemskega morja pred onesnaženjem (Barcelonska konvencija) aktivno sodeluje v programu Sredozemskega akcijskega načrta (MAP-Mediterranean Action Plan). Program Spremljanja stanja okolja (MED POL program) izvajamo s finančno pomočjo Ministrstva za okolje in prostor R Slovenije, Agencije RS za okolje. Poročilo vključuje rezultate mikrobioloških analiz kakovosti kopaliških vod, fizikalno-kemične in biološke analize morske vode za oceno stopnje evtrofikacije, rezultate policikličnih in aromatskih ogljikovodikov, kadmija in živega srebra v sedimentu in morskih organizmih (školjkah), oceno vnosa s kopenskih točkovnih virov onesnaženja v morje in rezultate analiz biomonitoringa za oceno bioloških posledic onesnaženja na morskih organizmih.
Ključne besede: varstvo narave, kakovost morja, kontrola kakovosti, morje, onesnaževanje, ekologija morja, biomonitoring, monitoring, evtrofikacijski monitoring, indeks trofičnosti, evtrofizacija, trofični indeks, Tržaški zaliv, Barcelonska konvencija, Jadransko morje
Objavljeno v DiRROS: 16.09.2024; Ogledov: 1797; Prenosov: 1036
Celotno besedilo (1,47 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
7. Spremljanje kakovosti morja in vnosov onesnaženja s kopnega v skladu z Barcelonsko konvencijo v letu 2011 : poročilo 2011Valentina Turk, Oliver Bajt, Janja Francé, Mateja Poje, Andreja Ramšak, Milijan Šiško, Alenka Malej, končno poročilo o rezultatih raziskav Povzetek: Slovenija kot članica programa Združenih narodov za okolje (UNEP) in podpisnica Konvencije o varovanju Sredozemskega morja pred onesnaženjem (Barcelonska konvencija) aktivno sodeluje v programu Sredozemskega akcijskega načrta (MAP-Mediterranean Action Plan). Izvajanje projekta Spremljanje kakovosti morja in vnosov s kopnega v skladu z Barcelonsko konvencijo je omogočilo Ministrstva za okolje in prostor R Slovenije, Agencije RS za okolje. Poročilo vključuje rezultate mikrobioloških analiz kakovosti kopaliških voda, fizikalno-kemične in biološke analize morske vode za oceno stopnje evtrofikacije, rezultate policikličnih in aromatskih ogljikovodikov, kadmija in živega srebra v sedimentu in morskih organizmih (školjkah), oceno vnosa s kopenskih točkovnih virov onesnaženja v morje in rezultate analiz biomonitoringa za oceno bioloških posledic onesnaženja na morskih organizmih.
Ključne besede: varstvo narave, kakovost morja, kontrola kakovosti, morje, onesnaževanje, ekologija morja, monitoring, TRIX, indeks trofičnosti, evtrofizacija, trofični indeks, Tržaški zaliv, Barcelonska konvencija, Jadransko morje
Objavljeno v DiRROS: 16.09.2024; Ogledov: 2299; Prenosov: 1221
Celotno besedilo (1,46 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
8. Določanje dobrega okoljskega stanja. Poročilo za člen 9 Okvirne direktive o morski strategiji : zaključno poročilo 2012Martina Orlando-Bonaca, Lovrenc Lipej, Alenka Malej, Janja Francé, Branko Čermelj, Oliver Bajt, Nives Kovač, Borut Mavrič, Valentina Turk, Patricija Mozetič, Andreja Ramšak, Tjaša Kogovšek, Milijan Šiško, Vesna Flander-Putrle, Mateja Grego, Tinkara Tinta, Boris Petelin, Martin Vodopivec, Maja Jeromel, Urška Martinčič, Vlado Malačič, končno poročilo o rezultatih raziskav Povzetek: Deskriptor 1: Biotska raznovrstnost se ohranja. Kakovost in prisotnost habitatov ter razporeditev in številčnost vrst so v skladu s prevladujočimi fiziografskimi, geografskimi in podnebnimi pogoji.
»Presojo je treba opraviti na več ekoloških ravneh: na ravni ekosistemov, habitatov (vključno z njimi povezanimi združbami na nivoju biotopov) in vrst, ki so upoštevane v strukturi tega dela ob upoštevanju točke 2 dela A. Za nekatere vidike tega deskriptorja je potrebna dodatna znanstvena in tehnična podpora. Pri obravnavi širšega obsega deskriptorja je treba ob upoštevanju Priloge III k Direktivi 2008/56/ES določiti prioritete med elementi biotske raznovrstnosti (vrste, habitati in ekosistemi). To omogoča prepoznavanje tistih elementov in območij, kjer vplivi in grožnje nastajajo, poleg tega pa podpira opredelitev ustreznih kazalcev med izbranimi merili, primernimi za zadevna območja in elemente biotske raznovrstnosti. Obveznost regionalnega sodelovanja iz členov 5 in 6 Direktive 2008/56/ES je neposredno povezana z izbiro elementov biotske raznovrstnosti znotraj regij, podregij in pododdelkov, kjer je mogoče, pa tudi z vzpostavitvijo referenčnih razmer v skladu s Prilogo IV k Direktivi 2008/56/ES. Modeliranje z uporabo platforme geografskega informacijskega sistema je lahko uporabna podlaga za določanje območja razširjenosti elementov biotske raznovrstnosti ter človekovih dejavnosti in pritiskov zaradi teh dejavnosti, ob upoštevanju, da se vse mogoče zajete napake ustrezno ocenijo in opišejo ob uporabi rezultatov. Ti podatki so pogoj za ekosistemsko upravljanje človekovih dejavnosti in za razvoj s tem povezanih prostorskih orodij.«
Ključne besede: morje, obalno morje, onesnaževanje morja, plankton, hranilne snovi, ekološki parametri, onesnažila, onesnaževalci, biocenoze, okvirna direktiva o morski strategiji, poročila, onesnaženost, kvaliteta okolja, morska strategija, deskriptorji
Objavljeno v DiRROS: 16.09.2024; Ogledov: 1714; Prenosov: 1053
Celotno besedilo (3,68 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
9. Strokovne podlage za implementacijo Okvirne direktive o morski strategiji (2008/56/ES) : zaključno poročilo 2013Martina Orlando-Bonaca, Oliver Bajt, Branko Čermelj, Damir Deželjin, Janja Francé, Tjaša Kogovšek, Nives Kovač, Lovrenc Lipej, Vlado Malačič, Alenka Malej, Borut Mavrič, Patricija Mozetič, Andreja Ramšak, Milijan Šiško, Tinkara Tinta, Valentina Turk, končno poročilo o rezultatih raziskav Povzetek: V obdobju od 1. septembra do 20. decembra 2013 smo na Morski biološki postaji Nacionalnega inštituta za biologijo zelo intenzivno delali na nalogah 1.4.3 (pisanje predloga programa spremljanja stanja za stalno presojo okoljskega stanja in razvoj potrebnih metodologij) in 1.4.7 (priprava podatkovne baze v skladu z zahtevami Evropske Komisije) projektne naloge za izdelavo strokovnih podlag za implementacijo Okvirne direktive o morski strategiji (2008/56/ES) v letu 2013. Z naročnikom smo sodelovali tudi pri nalogi 1.4.4 (priprava vsebin za sodelovanje z javnostmi). K sodelovanju pri nalogah 1.4.1 (sodelovanje pri nadaljnjem poročanju Evropski Komisiji), 1.4.2 (nadaljevanje kvantifikacije okoljskih ciljnih vrednosti), 1.4.5 (usklajevanje z državami regije in podregije), 1.4.6 (zagotovitev strokovne podpore Ministrstvu za kmetijstvo in okolje pri pripravi programov ukrepov), ki predstavljajo delo z naročnikom in drugimi inštitucijami, v tem obdobju nismo bili pozvani.
Ključne besede: morje, obalno morje, onesnaževanje morja, plankton, hranilne snovi, ekološki parametri, implementacije, strokovne podlage, onesnažila, onesnaževalci, biocenoze, okvirna direktiva o morski strategiji, Okvirna vodna direktiva, poročila, onesnaženost, kvaliteta okolja, deskriptorji
Objavljeno v DiRROS: 16.09.2024; Ogledov: 1068; Prenosov: 912
Celotno besedilo (4,33 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
10. Kakovost obalnega morja v letu 2012 : poročilo za leto 2012Valentina Turk, Oliver Bajt, Janja Francé, Mateja Poje, Andreja Ramšak, Milijan Šiško, Alenka Malej, končno poročilo o rezultatih raziskav Povzetek: R Slovenija s programom »Spremljanje kakovosti morja v skladu z Barcelonsko konvencijo« sodeluje pri aktivnostih in izvajanju Protokola o varstvu Sredozemskega morja pred onesnaženjem s kopnega (UNEP /MED POL). Dolgoletni niz rezultatov kemičnih in bioloških parametrov programa MED POL omogoča sledenje sprememb v okolju in primerjavo kakovosti obalnega morja z ostalimi obalnimi vodami Jadranskega in Sredozemskega morja. Trenutno poteka četrta faza MED POL programa. Program poteka v sodelovanju Morske biološke postaje, Nacionalnega inštituta za biologijo, z različnimi inštituti odgovornimi za posamezne analize, izvajanje programa pa omogoča Agencija R Slovenije za vode. Letno poročilo vključuje rezultate mikrobioloških analiz kakovosti naravnih kopalnih voda, fizikalno-kemične in biološke analize morske vode za oceno stopnje evtrofikacije, rezultate analiz onesnaženja z alifatskimi in policikličnimi aromatskimi ogljikovodiki, kadmijem in živim srebrom v sedimentu in morskih organizmih (školjkah), oceno vnosa s kopenskih točkovnih virov onesnaženja v morje in rezultate analiz biomonitoringa za oceno bioloških posledic onesnaženja na morskih organizmih.
Ključne besede: varstvo narave, kakovost morja, kontrola kakovosti, morje, onesnaževanje, ekologija morja, monitoring, TRIX, indeks trofičnosti, evtrofizacija, trofični indeks, Tržaški zaliv, težke kovine, Jadransko morje
Objavljeno v DiRROS: 16.09.2024; Ogledov: 1866; Prenosov: 1086
Celotno besedilo (1,42 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
