131. Razvoj kazalcev in metodologije spremljanja ponudbe gozdarskih storitev : delovni sklop 2 : analiza izvajanja gozdarskih del v zasebnih gozdovihŠpela Ščap, Darja Stare, Nike Krajnc, 2020, elaborat, predštudija, študija Ključne besede: izvajanje gozdarskih del, zasebni gozdovi, zasebni lastniki gozdov, anketa, gospodarjenje z zasebnimi gozdovi, cene gozdnih lesnih sortimentov
Objavljeno v DiRROS: 14.01.2021; Ogledov: 1200; Prenosov: 369
 Celotno besedilo (1,47 MB) |
132. |
133. Poročilo o stanju na trgu lesnih proizvodov z napovedmi : (Market Statement 2020, Slovenija)Špela Ščap, Nike Krajnc, Darja Stare, Tomaž Remic, 2020, elaborat, predštudija, študija Ključne besede: gozdno-lesni sektor, gozdni lesni sortimenti, okrogli les, politični ukrepi, trg lesa, proizvodnja, zunanja trgovina, lesni proizvodi, napovedi tokov lesa, tokovi lesa, les za energetske namene, vpliv COVID-19 na trg lesa, COVID-19
Objavljeno v DiRROS: 14.01.2021; Ogledov: 1266; Prenosov: 422
Celotno besedilo (704,97 KB) |
134. Faktorji za izračun prodajnih cen na podlagi enotnih cen referenčnih gozdnih lesnih sortimentov referenčnega Statističnega urada : strokovna ekspertizaŠpela Ščap, Mirko Baša, Nike Krajnc, 2020, elaborat, predštudija, študija Ključne besede: cene gozdnih lesnih sortimentov, odkup lesa, odkupne cene, gozdni lesni sortimenti, cene lesa, Evropska unija
Objavljeno v DiRROS: 14.01.2021; Ogledov: 1159; Prenosov: 0 |
135. |
136. |
137. Predlog kazalnikov stanja gozdno-lesnega sektorja v slovenskem biogospodarstvu : Javna gozdarska služba v letu 2020 : naloga 5: pripravljanje strokovnih podlag in predlogov normativov za opravljanje del v gozdovihDomen Arnič, Špela Ščap, Peter Prislan, Nike Krajnc, 2020, elaborat, predštudija, študija Ključne besede: biogospodarstvo, raba lesa, kaskadna raba, tokovi lesa, krožno gospodarstvo
Objavljeno v DiRROS: 11.12.2020; Ogledov: 1232; Prenosov: 361
Celotno besedilo (425,22 KB) |
138. Cultivation and utilization of Poplars, Willows and other fast-growing trees in Slovenia : report of the National Poplar CommissionGregor Božič, Andreja Ferreira, Anže Martin Pintar, Gordana Beltram, Marko Kovač, Darja Istenič, Špela Ščap, Marjana Westergren, Marko Bajc, Daniel Zorko, Simon Verebič, Nikica Ogris, Hojka Kraigher, 2020, elaborat, predštudija, študija Ključne besede: Poplar, Willow, Black Walnut, Black Locust, international commission, FAO, national report, questionnaire, genetics, forest protection, legislation, categorisation, forest products, ecology, Slovenia
Objavljeno v DiRROS: 11.12.2020; Ogledov: 1357; Prenosov: 417
Celotno besedilo (624,71 KB) |
139. Analiza podatkov o proizvodnji žaganega lesa v Sloveniji za obdobje 2014-2018, ki jih zbira in vodi Statistični urad RSŠpela Ščap, 2020, strokovni članek Povzetek: Statistični urad RS (SURS) vsako leto naredi statistično raziskavo Industrijska proizvodnja, s katero na letnem nivoju zbira podatke o količinski proizvodnji industrijskih proizvodov in storitev ter o količinski in vrednostni prodaji industrijskih proizvodov ter storitev v Sloveniji. Namen raziskovanja je spremljanje stanja, sprememb in razvoja celotne industrije v Sloveniji, izračunavanje različnih kazalnikov razvoja industrijskih dejavnosti ter mednarodne izmenjave in primerjave statističnih podatkov, zlasti z drugimi državami članicami EU. V okviru te raziskave SURS vodi uradno evidenco tudi o proizvodnji žaganega lesa v državi. V raziskavi sodeluje le del podjetij, ki imajo predelovalno dejavnost C16 (SKD 2008) registrirano kot glavno dejavnost in imajo vsaj 20 zaposlenih, izjemoma tudi manj. V prispevku je prikazana analiza, ki temelji na teh podatkih, in sicer iz področja dejavnosti C16 (Obdelava in predelava lesa). V Sloveniji je v obdobju 2014-2018 količinsko in tudi po številu žagarskih obratov prevladovala proizvodnja žaganega lesa iglavcev, in sicer se je v tem obdobju gibala od 450.000 m3 do 823.000 m3 . Glede na statistične regije po državi so v letu 2018 količinsko največ žaganega lesa iglavcev proizvedli v Savinjski regiji (232.000 m3 oz. 28 % glede na skupno proizvedeno količino), kjer je bilo tudi največ poročevalskih enot (17 oz. 21 % glede na skupno število enot). Po podatkih SURS je proizvodnja žaganega lesa listavcev v obdobju 2014-2018 znašala od 95.000 m3 do 136.000 m3 . V letu 2018 je bilo količinsko največ proizvodnje žaganega lesa listavcev v Goriški statistični regiji (48.000 m3 oz. 36 % glede na skupno proizvedeno količino) in regiji Jugovzhodna Slovenija (44.000 m3 oz. 33 % glede na skupno proizvedeno količino). V obeh regijah je bilo v tem letu tudi največ poročevalskih enot (skupaj 14 oz. 42 % glede na skupno število enot). Zaradi določenih metodoloških posebnosti (predstavljenih v prispevku) zbiranja podatkov o proizvodnji žaganega lesa v Sloveniji, ki ga izvaja Statistični urad RS, je pri interpretaciji podatkov potrebna previdnost tako na nivoju države kot še posebno na podrobnejšem nivoju (npr. statistične regije). Ocena proizvodnje žaganega lesa v Sloveniji je zaradi strukture žagarskih obratov težavna in zahtevna in jo je težko zajeti s parcialnim zbiranjem podatkov na posameznih poročevalskih enotah in/ali omejenih vzorcih. Zato bomo letos na Gozdarskem inštitutu Slovenije izvedli popoln popis žagarskih obratov v celotni državi, s katerim bomo poleg nekaterih pomembnih informacij ugotovili tudi prostorsko razporeditev žagarskih obratov na ravni Slovenije, kar je ključno za izvajanje nadaljnjih analiz na poljubnih nižjih ravneh.
Ključne besede: lesnopredelovalna panoga, žagan les, proizvodnja, žagarski obrat, obdelava in predelava lesa
Objavljeno v DiRROS: 09.06.2020; Ogledov: 2472; Prenosov: 671
Celotno besedilo (143,93 KB) |
140. Določanje vlažnosti drv z električnim uporovnim merilnikomPeter Prislan, Domen Arnič, Špela Ščap, Nike Krajnc, Aleš Straže, 2020, strokovni članek Povzetek: Vsebnost vode (vlažnost) je med pomembnejšimi kazalniki kakovosti drv. Za čim učinkovitejše in okolju prijazno delovanje Uredba o emisiji snovi v zrak iz malih kurilnih naprav navaja, da mora biti vsebnost vode v drveh manj kot 20 %. Za hitro preverjanje vsebnosti vode v drveh bi bila smiselna uporaba električnih uporovnih merilnikov. V pričujočem prispevku primerjamo meritve, opravljene z elektrouporovnimi merilniki različnih izvedb ter referenčno gravimetrično metodo. Rezultati kažejo, da gravimetrični metodi najbolj primerljive rezultate kažejo uporovni merilniki, ki omogočajo kompenzacijo gostote lesne vrste in temperature. V prispevku razpravljamo o uporabi različne terminologije in definicije lesne vlažnosti (t.j. relativna in absolutna vlažnost lesa, vsebnost vode) ter predlagamo postopek za čim boljšo oceno vlažnosti z enostavnimi elektro-uporovnimi merilniki.
Ključne besede: lesna goriva, lesna biomasa, vsebnost vode, kakovost drv
Objavljeno v DiRROS: 06.04.2020; Ogledov: 2128; Prenosov: 660
Celotno besedilo (219,11 KB) |
