221. Anatomija lesa za loke godalKatarina Čufar, Blaž Demšar, Martin Zupančič, Gerald Koch, Primož Oven, 2007, izvirni znanstveni članek Povzetek: V goslarski delavnici "Atelje Demšar" smo dobili štiri vzorce lesa za godalne loke tujih dobaviteljev, ki so jih označili z imeni (1) pernambuk, (2) konjskomeso, (3) brazil in (4) kačji les. Les smo anatomsko preiskali ter določili vrste: (1) Guilandina echinata (pernambuk, pau brazil, brazil), (2) Manilkara bidentata (massaranduba, konjsko meso), (3) Shorea laevis (balau, bangkirai), (4) Brosimum guianense syn. Piratinera guianensis (Schlangenholz, snakewood, kačji les). Identifikacija je v treh (1, 2 in 4) od štirih primerovpotrdila lesno vrsto, kot jo je navedel dobavitelj lesa. Preiskane lesne vrste pernambuk, konjsko meso in kačji les (1, 2 in 4) iz južne Amerike imajo skupne naslednje lastnosti: fino teksturo, temno obarvano jedrovino, dekorativen videz, visoko gostoto, visoko trdnost, dobro dimenzijsko stabilnost in dobre obdelavnostne lastnosti, posebno struženje in površinsko obdelavo. Vse so zelo cenjene za godalne loke, za najboljšega pa velja les pernambuka. Les balau iz Azije ima slabše lastnosti in ni tipična lesna vrsta za loke. Razlike v zgradbi lesa preiskanih vrst so najverjetneje vzrok za razlike v kvaliteti končnega izdelka. Podajamo opis izdelave lesenega loka, opis lesnih lastnosti in pomen pravilne identifikacije in poimenovanja lesa.
Ključne besede: godalni lok, pernambuk, Guilandina echinata syn. Caesalpina echinata, massaranduba syn., konjsko meso, Manilkara bidentata, kačji les, Brosimum guianense syn. Piratinera guianensis, balau, Shorea laevis, anatomija lesa
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 5027; Prenosov: 2029
 Celotno besedilo (1,49 MB) |
222. Sezonska dinamika ksilogeneze in floemogeneze pri navadni jelki (Abies alba Mill.)Jožica Gričar, Primož Oven, Katarina Čufar, 2005, izvirni znanstveni članek Povzetek: Preučili smo dinamiko nastajanja ksilemskega in floemskega letnega prirastnegaplašča oz. branike pri navadni jelki (Abies alba) v rastni sezoni 2003. Vzorce floema, kambija in ksilema smo vsak teden vzeli iz dveh navideznozdravih odraslih jelk. Raziskave s svetlobnim mikroskopom so pokazale, da se je na floemski strani začela diferenciacija enega do dveh slojev floemskih derivatov še pred začetkom kambijeve aktivnosti. Kambijeva delitvena aktivnost se je začela hkrati na ksilemski in floemski strani v začetku maja. Kambijeva aktivnost se je zaključila konec avgusta. Diferenciacija terminalnih traheid kasnega lesa je potekala do konca oktobra, floemskih celic pa do konca septembra. Število celic, nastalih na ksilemski strani, je bilo večje kot na floemski. Zdi se, da je bila po obodu drevesa širina ksilemske branike bolj variabilna od floemske.
Ključne besede: navadna jelka, Abies alba Mill., kambij, ksilem, floem, traheide, sitaste celice, diferenciacija
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4373; Prenosov: 1798
Celotno besedilo (822,96 KB) |
223. Odziv kambija navadne smreke (Picea abies) na ogrevanje in hlajenje deblaJožica Gričar, Martin Zupančič, Katarina Čufar, Primož Oven, 2004, izvirni znanstveni članek Povzetek: Proučili smo vpliv eksperimentalnega ogrevanja in hlajenja dela debla navadne smreke (Picea abies) na kambijevo aktivnost in celično diferenciacijo. Poskusasta potekala 30 dni; ogrevanje od 29.3.2004 do 3.5.2004, hlajenje pa od14.6.2004 do 20.7.2004. Vzorce floema, kambija in ksilema smo iz dreves odvzeli vsakih 10 dni, pripravili prečne prereze tkiv in preparate opazovali ssvetlobnim mikroskopom. Lokalno ogrevanje je po 10 dneh induciralo delitveno aktivnost kambija na floemsko stran, po 20 dneh pa tudi na ksilemsko. Po 30 dneh je pri ogrevanem vzorcu nastalo do 15 celic ranega lesa. V tem času se jeredna delitvena aktivnost kambija pri kontrolnem drevesu šele začela. Odziv kambija na hlajenje debla je bil manj izrazit. Anatomskih razlik med kontrolnim in hlajenim vzorcem po 10 in 20 dneh ni bilo. Po 30 dneh je pri hlajenem vzorcu začel nastajati kasni les, pri kontrolnem drevesu pa šele prehodni rani-kasni les. S poskusom smo demonstrirali, da je mogoče pri smrekiz umetnim ogrevanjem in hlajenjem debla vplivati na ksilo- in floemogenezo.
Ključne besede: navadna smreka, Picea abies, kambij, celična diferenciacija, ksilem, floem, ogrevanje, hlajenje, svetlobna mikroskopija, Norway spruce, cambium, cell differentiation, xylem, phloem, heating, cooling, light microscopy
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4636; Prenosov: 2033
Celotno besedilo (1,85 MB) |
224. Uporaba transmisijske elektronske mikroskopije ter uv-mikrospektrofotometrije za določanje lignina v celični steni iglavcevJožica Gričar, Katarina Čufar, 2004, izvirni znanstveni članek Povzetek: Kalijev permanganat je kot reagent v transmisijski elektronski mikroskopiji (TEM) zelo uporaben za ugotavljanje prisotnosti lignina v različnih morfoloških področjih lesa. Ker je metoda le kvalitativna, je priporočljivo rezultate, ugotovljene s TEM, potrditi še s kakšno drugo kvantitativno metodo,kot je npr. UV-mikrospektrofotometrija (UMSP). Metoda UMSP je zelo primerna za določanje vsebnosti lignina in njegove porazdelitve v lesnem tkivu. V članku je predstavljena metodologija in uporabnost TEM ter UMSP pri proučevanju porazdelitve lignina v celični steni.
Ključne besede: UV-mikrospektrofotometrija, transmisijska elektronska mikroskopija, kalije permanganat, svetloba mikroskopija, lignin, celična stena, les, iglavci
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4339; Prenosov: 1928
Celotno besedilo (823,67 KB) |
225. Differentiation of last formed tracheids in wood of silver firs (Abies alba) having various cambial productivityJožica Gričar, Aleš Straže, Katarina Čufar, 2003, izvirni znanstveni članek Povzetek: To examine the state of differentiation of the last tracheids formed in wood and the duration of cambial activity, samples of wood and cambium were taken from mature silver fir (Abies alba) trees having various cambial productivity.Semi-thin cross-sections of wood sampled in July and October, 1999, were stained with toluidine blue and observed under a light microscope. In July, three different phases of current annual xylem growth ring formation were found, as a result of various cambial tree productivity. In October, the cell divisions in the cambium were completed in all investigated trees, while the process of differentiation was not entirely completed in trees with a more productive cambium. The number of undifferentiated tracheids was higher in trees having a more productive cambium. In these trees, the cambial activity and the differentiation ended later. In declining trees, the number of cells produced by the cambium was lower and the duration of cambial activity was shorter.
Ključne besede: navadna jelka, Abies alba, les, traheide, kambijeva aktivnost, diferenciacija, wood, silver fir, tracheids, cambial activity, differentiation
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4424; Prenosov: 1986
Celotno besedilo (119,73 KB) |
226. Annual cambial rhythm in Pinus halepensis and Pinus sylvestris as indicator for climate adaptationPeter Prislan, Jožica Gričar, Martin De Luis, Klemen Novak, Edurne Martinez Del Castillo, Uwe Schmitt, Gerald Koch, Jasna Štrus, Polona Mrak, Magda Tušek-Žnidarič, Katarina Čufar, 2016, izvirni znanstveni članek Povzetek: To understand better the adaptation strategies of intra-annual radial growth in Pinus halepensis and Pinus sylvestris to local environmental conditions, we examined the seasonal rhythm of cambial activity and cell differentiation at tissue and cellular levels. Two contrasting sites differing in temperature and amount of precipitation were selected for each species, one typical for their growth and the other represented border climatic conditions, where the two species coexisted. Mature P. halepensis trees from Mediterranean (Spain) and sub-Mediterranean (Slovenia) sites, and P. sylvestris from sub-Mediterranean (Slovenia) and temperate (Slovenia) sites were selected. Repeated sampling was performed throughout the year and samples were prepared for examination with light and transmission electron microscopes. We hypothesized that cambial rhythm in trees growing at the sub-Mediterranean site where the two species co-exist will be similar as at typical sites for their growth. Cambium in P. halepensis at the Mediterranean site was active throughout the year and was never truly dormant, whereas at the sub-Mediterranean site it appeared to be dormant during the winter months. In contrast, cambium in P. sylvestris was clearly dormant at both sub-Mediterranean and temperate sites, although the dormant period seemed to be significantly longer at the temperate site. Thus, the hypothesis was only partly confirmed. Different cambial and cell differentiation rhythms of the two species at the site where both species co-exist and typical sites for their growth indicate their high but different adaptation strategies in terms of adjustment of radial growth to environmental heterogeneity, crucial for long-term tree performance and survival.
Ključne besede: Aleppo pine, Pinus halepensis, Scots pine, Pinus sylvestris, cambium, light microscopy, Mediterranean environment, temporate environment, transmission electron microscopy, xylem
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 3188; Prenosov: 1445
Celotno besedilo (4,63 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
227. Nastajanje ksilemske in floemske branike pri bukvah, poškodovanih v žledolomuMaks Merela, Primož Habjan, Katarina Čufar, 2016, izvirni znanstveni članek Povzetek: Po žledolomu leta 2014 je v gozdovih ostalo veliko poškodovanih dreves. Ker znanja o nastajanju lesa in skorje v poškodovanih drevesih primanjkuje, smo v Arboretumu Volčji Potok opravili raziskavo vpliva žledoloma na nastajanje lesa in skorje na drevesih, ki so v žledolomu pretrpela poškodbo krošnje. Izbrali smo 14 bukev, jih razvrstili v 4 razrede glede na stopnjo poškodovanosti krošnje (K % nepoškodovana, A % do 50 %, B % med 50 in 75 %, C % več kot 75 % poškodovana krošnja). V dvotedenskih intervalih smo iz njih odvzemali mikro-izvrtke z orodjem Trephor. Iz mikro-izvrtkov smo pripravili preparate lesa, kambija in skorje in jih analizirali s svetlobnim mikroskopom in sistemom za analizo slike. Poškodovane bukve so proizvedle od 20 do 95 % ožje ksilemske branike kot nepoškodovane, manjši je bil tudi prirastek floema. Izmed štirih razredov poškodovanosti so se pri bukvi največje razlike v debelinski rasti pokazale med razredoma A in B.
Ključne besede: bukev, Fagus sylvatica, žledolom, poškodbe krošnje, nastajanje lesa, ksilem, kambij, Trephor
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4968; Prenosov: 2544
Celotno besedilo (1,52 MB) |
228. Krajinska zgradba in biotska pestrostKatarina Groznik Zeiler, 2000, izvirni znanstveni članek Povzetek: @ivalske in rastlinske vrste se pojavljajo le tam, kjer najdejo ustrezne razmere za pre`ivetje in razmno`evanje. Z raziskavo krajinske zgradbe na Ljubljanskem barju smo potrdili pozitivno povezanost pestrej{e rabe tal s {tevilom vrst ptic. Ornitolo{ka obmo~ja, v katerih so prisotne vrste ptic nacionalnega pomena, se od ostalih povr{in po opazovanih zna~ilnosti krajinskezgradbe jasno razlikujejo. Analiza krajinske zgradbe modelnega obmo~ja v preteklosti lahko pripomore k odkrivanju smeri sprememb v prihodnosti in k oblikovanju izhodi{~ za ohranjanje biotske pestrosti v prostoru. Raziskava je potrdila teoreti~na spoznanja, da je za u~inkovito ohranjanje `ivalskih in rastlinskih vrst v kulturnih krajinah pomembno ohranjanje klju~nih zna~ilnosti krajinske zgradbe.
Ključne besede: biotska pestrost, vrstna raznolikost, mnogonamensko gozdarstvo, krajinsko gozdarstvo, večnamenska vloga gozda, biodiverziteta, zgradba krajine, raba tal, ptice, indikator pestrosti, Ljubljansko barje
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4710; Prenosov: 1904
Celotno besedilo (1,19 MB) |
229. |
230. The chronology of the silver fir (Abies alba Mill.) from Pohorje, SloveniaTom Levanič, Katarina Čufar, 1998, izvirni znanstveni članek Povzetek: Dendrochronological investigations were made in silver fir (Abies alba Mill.) from Lovrenc, Pohorje, in the NE Slovenia. Tree ring analyses were made in discs of 25 healthy, adult, dominant or co-dominant silver firs and in cores from roof construction of two older rustic buildings from the same region using a LINTAB measuring device nad a TSAP/X of F. Rinn. We constructed the chronology of trees spanning the period of 1785-1996. The chronology of the old house is spanning the period of 1713-1852 and the chronology of barn 1745-1887. It was shown that the last considerable reconstruction of the house roof took place after the end of the growing period of 1952. The dating of the cores containining the outer ring 1887 confirmed the dating based on the carved inscription "1888". The three chronologies were joined into 284 years long silver fir chronology for Pohorje spanning the period of 1713-1996. It was compared with the Slovene silver fir chronology of the Dinaric region. Despite distance and great differences between the two regions there was shown a statistically confirmed similarity of two chronologies with tBP=9.8, GLK=71% and CDI=398. The chronologies have 21 common negative, 21 positive signature years and one common signature interval. Based on this the constructed chronology may be considered as representative for the whole Pohorje. The two chronologies are expected to be a good base to construct a regional Slovene Silver-fir chronology for dating in whole Slovenia. Two Slovene chronologies were compared with the following European silver fir chronologies: South German, stand 1993 (Becker and Siebenlist 1970; Spurk and Friedrich , pers. com.), Bavarian Forest - Germany (Eckstein, Sass 1988), Abetone - Italy (Schweingruber, ITRDB), Bannwald - Switzerland (Schweingruber, ITRDB). Both Slovene chronologies proved to be statistically similar with the two German and the Italian silver fir chronology, but showed no similarity with the Swiss one. The Pohorje chronology correlates better with both German ones and the Dinaric chronology correlates better with the Italian one.
Ključne besede: jelka, Abies alba, datiranje objektov, dendrokronologija, Silver fir, Abies alba, dating of the object, dendrochronology, Slovenia
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4638; Prenosov: 2002
Celotno besedilo (232,03 KB) |
