191. Potek genetskega svetovanja in testiranja na Onkološkem inštitutu LjubljanaKatarina Lokar, Janez Žgajnar, Mateja Krajc, Nikola Bešić, Marko Hočevar, Cvetka Bilban-Jakopin, Srdjan Novaković, Vida Stegel, Miljeva Rener, Aleš Vakselj, 2006, objavljeni strokovni prispevek na konferenci Objavljeno v DiRROS: 17.09.2019; Ogledov: 2138; Prenosov: 574
 Celotno besedilo (101,65 KB) |
192. Obravnava bolnikov z rakom v zadnjih šestih mesecih življenjaMarjana Bernot, Jožica Červek, Maja Ebert Moltara, Mirjana Rajer, Katarina Lokar, Barbara Šegedin, Boštjan Šeruga, Branko Zakotnik, 2005, objavljeni strokovni prispevek na konferenci Objavljeno v DiRROS: 16.09.2019; Ogledov: 2007; Prenosov: 539
Celotno besedilo (101,64 KB) |
193. Dedni rak dojk in jajčnikovJanez Žgajnar, Mateja Krajc, Nikola Bešić, Marko Hočevar, Cvetka Bilban-Jakopin, Katarina Lokar, Srdjan Novaković, Vida Stegel, Miljeva Rener, Aleš Vakselj, 2006, objavljeni strokovni prispevek na konferenci Objavljeno v DiRROS: 16.09.2019; Ogledov: 1727; Prenosov: 472
Celotno besedilo (213,19 KB) |
194. Prevalenca mutacije gena BRCA2 pri moških z rakom dojke v SlovenijiBarbara Černivc, Nikola Bešić, Katarina Lokar, Mateja Krajc, Srdjan Novaković, Cvetka Bilban-Jakopin, Marko Hočevar, Janez Žgajnar, 2006, objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci Objavljeno v DiRROS: 16.09.2019; Ogledov: 1778; Prenosov: 402
Celotno besedilo (51,57 KB) |
195. |
196. Genetsko svetovanje in testiranje pri slovenskih družinah z rakom dojk in/ali jajčnikovMateja Krajc, Janez Žgajnar, Nikola Bešić, Marko Hočevar, Cvetka Bilban-Jakopin, Katarina Lokar, Srdjan Novaković, Vida Stegel, Miljeva Rener, Aleš Vakselj, Erik Teugels, Jacques De Grève, 2006, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Objavljeno v DiRROS: 16.09.2019; Ogledov: 1929; Prenosov: 513
Celotno besedilo (613,34 KB) |
197. Pregled metod za določanje številčnosti prostoživečih parkljarjevKatarina Flajšman, Urša Fležar, Boštjan Pokorny, Klemen Jerina, 2019, izvirni znanstveni članek Povzetek: Poznavanje absolutne in/ali relativne številčnosti prostoživečih parkljarjev je eden pomembnejših vhodnih podatkov, ki nam omogoča njihovo učinkovito trajnostno upravljanje. V večjem delu Slovenije so prostoživeči parkljarji gospodarsko, motivacijsko in ekološko najpomembnejša skupina divjadi. V procesu njihovega upravljanja trenutno ni uveljavljenih standardnih in rutinskih metod, na podlagi katerih bi lahko zanesljivo ocenjevali absolutno in/ali relativno številčnost na vsakoletni ravni. Metod za spremljanje številčnosti populacij prostoživečih parkljarjev je veliko; pri izbiri najustreznejše je treba upoštevati določene kriterije. Najpomembnejši kriteriji za izbiro metode so obravnavana vrsta parkljarjev, značilnosti habitata, velikost območja, gostota populacije, možnost kontrole in nenazadnje tudi stroški. V Sloveniji je bila za ocenjevanje številčnosti srnjadi in jelenjadi že v rabi metoda štetja kupčkov iztrebkov, poleg katere bi bila primerna tudi metoda kilometrskega indeksa. Pri divjem prašiču za najbolj zanesljive metode veljajo uporaba foto pasti, štetje na pogonih in daljinsko vzorčenje s pomočjo termovizije, pri gamsu pa štetje s tal in monitoring iz zraka.
Ključne besede: parkljarji, gostota populacije, številčnost populacije, metode za ocenjevanje številčnosti, metode za ocenjevanje gostote
Objavljeno v DiRROS: 08.07.2019; Ogledov: 7007; Prenosov: 9519
 Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več... |
198. Priporočila za obravnavo bolnikov s karcinomom Merklovih celicOlga Blatnik, Marko Boc, Tomi Bremec, Marko Hočevar, Katarina Barbara Karner, Boštjan Luzar, Janja Ocvirk, Barbara Perić, Jože Pižem, Martina Reberšek, Primož Strojan, 2019, strokovni članek Ključne besede: karcinom Merklovih celic, bolniki, smernice zdravljenja, kožni rak
Objavljeno v DiRROS: 26.06.2019; Ogledov: 3080; Prenosov: 786
Celotno besedilo (151,55 KB) |
199. Vloga Bolnišničnega registra raka Onkološkega inštituta LjubljanaKatarina Lokar, Vesna Zadnik, Maruška Ferjančič, Polona Škulj, Darja Strle, Tina Žagar, 2019, izvirni znanstveni članek Povzetek: Registri raka so ključni pri zbiranju in zagotavljanju podatkov o bremenu raka tako na populacijski kot na regionalni ravni. Bolnišnični registri raka se ukvarjajo z zbiranjem informacij o bolnikih z rakom, ki so obravnavani v določeni bolnišnici. Njihov glavni namen je prispevati h klinični oskrbi bolnikov z vidika učinkovitosti, kakovosti in bolnišničnega upravljanja. Bolnišnični register Onkološkega inštituta Ljubljana je bil osnovan ob ustanovitvi državnega populacijskega registra raka leta 1950 in prispeva v državni register tretjino vseh prijav. Podatki, zbrani v bolnišničnem registru, so dragoceni tudi za strokovno in raziskovalno delo Inštituta. Ena od nalog bolnišničnih registrov raka je priprava letnih poročil za vodstvo in druge uporabnike. Letno na Onkološkem inštitutu Ljubljana sprejmemo več kot 6000 novih onkoloških bolnikov. Število bolnikov se je v obdobju 2008%2016 povečalo za 16 %.
Ključne besede: register raka, populacijski register raka, bolnišnični register raka, breme raka
Objavljeno v DiRROS: 26.06.2019; Ogledov: 2616; Prenosov: 770
Celotno besedilo (191,99 KB) |
200. Uporabnost slikovno preiskovalnih metod pri določanju HPV statusa karcinomov glave in vratuCene Jerele, Katarina Šurlan Popović, 2018, strokovni članek Povzetek: Karcinomi glave in vratu predstavljajo pomemben zdravstveni problem in so šesti najpogostejši karcinom na svetu. Okoli 90 % karcinomov glave in vratu je ploščatoceličnih karcinomov, ki predstavljajo globalno letno incidenco okoli 650.000, v Sloveniji pa okoli 440 primerov (2015).
V zadnjih desetletjih strmo raste incidenca karcinomov orofarinksa. Vzrok je epidemija okužb s humanim papiloma virusom (HPV), visokorizični tip 16 izoliramo kar iz 40–60 % ploščatoceličnih karcinomov orofarinksa. Bolniki s HPV-pozitivnimi PCKGV imajo občutno boljše preživetje in odzivnost na zdravljenje v primerjavi s HPV-negativnimi, zaradi česar je postalo določanje HPV statusa karcinoma ključno pri načrtovanju zdravljenja in napovedi preživetja. Trenutni zlati standard za dokaz HPV predstavlja pomnoževanje virusne RNA z verižno reakcijo s polimerazo, čedalje večjo veljavo pa dobivajo tudi radiološke slikovno preiskovalne metode. Zaenkrat izključno s pomočjo tovrstnih metod ne moremo rutinsko razlikovati med HPV-pozitivnimi in HPV-negativnimi karcinomi. Kljub temu pa raziskave kažejo na specifične, tudi radiološke lastnosti HPV-pozitivnih karcinomov, ki jih poleg rezultatov ostalih preiskav lahko uporabimo pri določanju HPV statusa. Vrednotimo tako primarni karcinom kot zasevke v bezgavkah. Primarni HPV-pozitivni karcinomi so v primerjavi s HPV-negativnimi običajno manjši, bolje zamejeni, metabolno manj aktivni in z manj nekrozami ter ulceracijami. Značilno se pojavljajo v tonzilarni regiji in na bazi jezika. Zasevki v bezgavkah so pri HPV-pozitivnih karcinomih zgodnejši in pogostejši kot pri HPV-negativnih, poleg tega imajo pogosteje cističen videz.
Ključne besede: karcinom glave in vratu, ploščatocelični karcinom orofarinksa, humani papiloma virus, HPV, radiološke značilnosti, slikovno preiskovalne metode
Objavljeno v DiRROS: 07.02.2019; Ogledov: 3866; Prenosov: 845
Celotno besedilo (440,80 KB) |
