51. Composite landslide in the dynamic alpine conditions: a case study of Urbas landslideEla Šegina, Mateja Jemec Auflič, Matija Zupan, Jernej Jež, Tina Peternel, 2022, izvirni znanstveni članek Povzetek: The alpine environment is characterized by complex geology, high-energy terrain, deeply incised river valleys with high erosional potential, extreme weather conditions and dynamic geomorphic processes. Such settings provide favourable conditions for the formation of composite landslides rather than individual slope mass movement phenomena. As an example, we present the kinematics of the composite landslide Urbas in the North of Slovenia which developed in the complex geological and morphological settings characteristic of the alpine environment. The research combines several monitoring techniques and involves the integration of both surface and subsurface displacements measured in the landslide area. The results indicate that the composite sliding process consists of several simultaneous and interrelated types of movements occurring in different segments of the unstable mass that are governed by different mechanisms of displacements, such as rockfall, sliding and debris flow. The kinematic characteristics of a deep-seated landslide that formed in such conditions vary spatially, but is rather homogenuous vertically, indicating translational type of movement. Spatial kinematic heterogeneity is primarily related to the diverse terrain topography, reflecting in different displacement trends. Based on the revealed kinematic proprieties of the sliding material, the sediment discharge illustrates the sliding material balance which estimates the volume of the retaining material that represents the potential for slope mass movement events of larger scales.
Ključne besede: composite landslide, alpine conditions, kinematics, monitoring, sediment discharge
Objavljeno v DiRROS: 15.12.2022; Ogledov: 627; Prenosov: 176
 Celotno besedilo (8,00 MB) |
52. |
53. Klinični register otroških rakov in poznih posledic zdravljenja raka v otroštvuAna Mihor, Vesna Zadnik, Katarina Lokar, Tina Žagar, Sonja Tomšič, Lorna Zadravec-Zaletel, 2022, strokovni članek Povzetek: V Sloveniji letno za rakom zboli okoli 70 otrok in mladostnikov, mlajših od 20 let. S časom incidenca narašča, preživetje pa se toliko izboljšuje, da posledično pada umrljivost in se povečuje število preživelih, ki zaradi tveganja za pojav poznih posledic potrebujejo doživljenjsko spremljanje. Standardni nabor podatkov Registra raka Republike Slovenije vsebuje preskope podatke za nekatere poglobljene raziskave o raku v otroštvu in mladostništvu ter poznih posledicah pri preživelih. V Registru raka smo zato leta 2020 začeli aktivnosti za vzpostavitev Kliničnega registra otroških rakov in poznih posledic zdravljenja raka v otroštvu, ki deluje kot populacijski register z razširjenim naborom podatkov. Njegov osnovni namen je sistematično beleženje poznih posledic zdravljenja raka, zasnovali pa smo ga v dveh modulih. Prvi, ki je namenjen Registru raka, z uporabo pristopa aktivne registracije prek dostopa do elektronskih zapisov o bolnikih Pediatrične klinike Ljubljana ter drugih ustanov omogoča natančen popis bolezni (skladno z mednarodnimi pravili), primarnega zdravljenja (operacije, kumulativne doze posameznih zdravil, kumulativne obsevalne doze, presaditev krvotvornih matičnih celic in druga zdravljenja), morebitnih stranskih učinkov zdravljenja in morebitne ponovitve bolezni, za katero je zdravljenje popisano enako podrobno kot primarno zdravljenje. Prvi modul že vsebuje podatke za incidenčno leto 2019, sledila bo pospešena registracija nadaljnjih let. Drugi modul je namenjen Enoti za ugotavljanje poznih posledic raka Onkološkega inštituta Ljubljana, kjer bodo zdravniki med obiskom bolnika imeli dostop do vseh zbranih podatkov in možnost prospektivnega beleženja obiskov, opravljenih preiskav, izpolnjenih vprašalnikov in ugotovljenih poznih posledic. Drugi modul je v postopku testiranja uporabniške prijaznosti, razvijamo pa tudi avtomatiziran opis zdravljenja (tako imenovani potni list za preživele) in priporočil za sledenje.
Ključne besede: register raka, klinični register, rak v otroštvu, pozne posledice
Objavljeno v DiRROS: 06.12.2022; Ogledov: 475; Prenosov: 0 |
54. Vpliv radona na pojavljanje pljučnega raka v SlovenijiMojca Birk, Tina Žagar, Sonja Tomšič, Katarina Lokar, Ana Mihor, Nika Bric, Miran Mlakar, Vesna Zadnik, 2022, izvirni znanstveni članek Povzetek: Izhodišče: Svetovna zdravstvena organizacija je opredelila radon v bivalnem okolju kot enega izmed 19 okoljskih karcinogenov. Radon je poleg tobačnega dima eden izmed najpomembnejših dejavnikov tveganja za razvoj pljučnega raka ter predstavlja približno 10-odstotni delež vseh primerov pljučnega raka. V naši raziskavi smo prvič preučili, kako radon vpliva na pojavljanje pljučnega raka v Sloveniji. Metode: Za 40-letno obdobje od leta 1978 do leta 2017 so bili na ravni naselij povezani trije viri podatkov: zboleli za pljučnim rakom (Register raka Republike Slovenije), prebivalci (Statistični urad Republike Slovenije) in Radonski zemljevid Slovenije. V modele prostorskega glajenja z Bayesovimi hierarhičnimi modeli je kot pojasnjevalna spremenljivka vključen radon v bivalnem okolju in izračunan pripisljivi delež raka. Relativno tveganje je ocenjeno s standardiziranim količnikom incidence. Rezultati: V Sloveniji za pljučnim rakom zaradi izpostavljenosti radonu v bivalnem okolju (analiza na ravni naselij) zboli približno 60 oseb letno, kar predstavlja 5 % vseh s to boleznijo. Analiza relativnega tveganja po spolu kaže, da imajo v Sloveniji zaradi izpostavljenosti radonu v bivalnem okolju povečano tveganje pljučnega raka predvsem moški. Ženske, ki bivajo na območjih, bolj obremenjenih z radonom, nimajo povečanega relativnega tveganja za nastanek pljučnega raka. Zaključek: Izpostavljenost radonu v bivalnem okolju je poleg kajenja med najpomembnejšimi nevarnostnimi dejavniki pljučnega raka v slovenski populaciji. Na območjih, kjer je radona veliko (predvsem južna in jugovzhodna Slovenija), je z javnozdravstvenega vidika ključno izvajanje preventivnih ukrepov, v prvi vrsti pa ozaveščanje in poučevanje prebivalstva o nevarnosti ter možnostih za preprečitev bolezni.
Ključne besede: radon, pljučni rak, pripisljivi delež, ocena tveganja
Objavljeno v DiRROS: 06.12.2022; Ogledov: 500; Prenosov: 165
Celotno besedilo (197,67 KB) |
55. Razvoj metodologije za ovrednotenje in kartiranje ekosistemskih storitev gozdov v Sloveniji : elaborat CRP V1-1429Marko Kovač, Špela Planinšek, Andreja Ferreira, Liza Stančič, Anže Japelj, Andrej Bončina, Tina Simončič, Donald G. Hodges, 2017, elaborat, predštudija, študija Ključne besede: ekosistemske storitve, kartiranje, biofizikalno ovrednotenje, ekonomsko ovrednotenje, gozovi, funkcije gozda
Objavljeno v DiRROS: 15.11.2022; Ogledov: 481; Prenosov: 162
Celotno besedilo (6,38 MB) |
56. Klinična pot in obseg dela genomskega svetovalca v procesu obravnave pacienta v Ambulanti za onkološko genetsko svetovanje in testiranje Oddelka za onkološko klinično genetikoNatalija Klopčič, Svetlana Novak, Tina Kerševan, Barbara Babuder, Ana Blatnik, Ksenija Strojnik, Mateja Krajc, 2022, strokovna monografija Ključne besede: genetsko svetovanje, genetsko testiranje, klinična genetika, genomsko svetovanje
Objavljeno v DiRROS: 15.11.2022; Ogledov: 505; Prenosov: 245
Celotno besedilo (279,38 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
57. Evropski teden gozdov : izsledki našega delaŠpela Ščap, Tina Jemec, Peter Prislan, Darja Stare, Matevž Triplat, Urban Žitko, Nike Krajnc, 2021, strokovni članek Ključne besede: evropski teden gozdov, gozdarstvo, gozdovi, delo v gozdu, gospodarjenje z gozdovi, proizvodnja gozdnih lesnih sortimentov
Objavljeno v DiRROS: 12.11.2022; Ogledov: 522; Prenosov: 132
Celotno besedilo (5,35 MB) |
58. |
59. Ženske v gozdarstvu, rezultati anketTina Jemec, Nike Krajnc, Darja Stare, 2021, strokovni članek Ključne besede: ženske, gozdarstvo, projekt Gozdovi v ženskih rokah, projekt Fem4Forest, ankete
Objavljeno v DiRROS: 12.11.2022; Ogledov: 427; Prenosov: 119
Celotno besedilo (3,08 MB) |
60. Učinkovitejše gospodarjenje z zasebnimi gozdovi v podporo večji mobilizaciji lesaNike Krajnc, Tina Jemec, 2021, strokovni članek Ključne besede: gozdarstvo, gozdovi, gospodarjenje z gozdom, zasebni lastniki gozdov, les, projekt MOBILES, mobilizacija lesa
Objavljeno v DiRROS: 12.11.2022; Ogledov: 398; Prenosov: 122
Celotno besedilo (2,47 MB) |
