Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "vrsta gradiva" (2) AND "polno besedilo" AND "organizacija" (Geološki zavod Slovenije) .

1 - 8 / 8
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Podatki o geokemični oceni tekočega ogljikovodika iz vrtine Ormož-1g (SV Slovenija)
Neža Malenšek Andolšek, Andrej Lapanje, Slavica Marinović, Miloš Markič, 2026, zaključena znanstvena zbirka raziskovalnih podatkov

Povzetek: Študija proučuje organske geokemične značilnosti tekočega ogljikovodikovega vzorca iz vrtine Ormož-1g na severnem obrobju Ormoža (Hardek). Širše območje spada v Mursko-Zalski bazen severovzhodne Slovenije. Glavni cilj je bila ocena izvora ogljikovodika, njegove akumulacije in termične zrelosti z analizo biomarkerjev. Sestava vzorca je bila določena s plinsko kromatografijo. Vzorec ogljikovodika je bil frakcioniran na nasičeno in aromatsko frakcijo. Ti frakciji sta bili nadalje analizirani s plinsko kromatografijo–masno spektrometrijo (GC–MS), da se identificirajo in kvantificirajo specifični biomarkerji. Vzorec smo opredelili na podlagi API gostote 42,53° in analize biomarkerjev v nasičeni frakciji kot lahko nafto. Prevlada n-alkanov z visoko molekulsko maso in razmerje Pr/Ph = 1,83 nakazujeta suboksične morske sedimentacijske razmere, na katere je pomembno vplival tudi vnos kopenskega organskega materiala. Porazdelitveni vzorec steranov in razmerje izoprenoidi/n-alkani nakazujeta na mešani izvor organske snovi. Enakomerna porazdelitev n-alkanov, CPI indeks blizu 1, visoka stopnja izomerizacije steranov ter relativna vsebnost 3- in 2-metilfenantrenov skupaj kažejo na visoko termično zrelost. Dobljeni rezultati predstavljajo geokemično osnovo za nadaljnje analize ogljikovodikov v slovenskem delu Mursko-Zalskega bazena ter prispevajo k boljšemu razumevanju naftnega potenciala obravnavanega območja.
Ključne besede: geokemija, ogljikovodiki, vrtina
Objavljeno v DiRROS: 23.03.2026; Ogledov: 468; Prenosov: 307
.txt Celotno besedilo (4,37 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Geokemični atlas Maribora
Martin Gaberšek, 2025, znanstvena monografija

Povzetek: Poznavanje prostorske porazdelitve vsebnosti kemičnih elementov v tleh je bistveno za zagotavljanje varnega in zdravega bivalnega okolja ter pomembno za prostorsko načrtovanje, posege v prostor in spremljanje dolgoročnih antropogenih vplivov na okolje. Zaradi velikega števila prebivalcev je to še posebej pomembno v urbanih okoljih. V monografiji podajamo rezultate raziskav vsebnosti kemičnih elementov, pH vrednosti in vsebnosti celotnega ter organskega ogljika v tleh v Mariboru in prikaze njihovih prostorskih porazdelitev z geokemičnimi kartami. Vzorčili smo zgornjih 10 cm tal po celotnem Mariboru v mreži 500 × 500 m. Po razklopu z zlatotopko smo z ICP-MS analizirali vsebnosti 65 elementov. Rezultati kažejo, da tla na območju Maribora niso močno obremenjena s potencialno strupenimi elementi, odkrili smo le manjša območja in nekatere izolirane lokacije z visokimi vsebnostmi bakra (Cu), svinca (Pb) in cinka (Zn), predvsem znotraj industrijskih območij ter starega mestnega jedra. Njihove mediane, ki so nekoliko nad slovenskimi, velika variabilnost v vsebnostih in prostorska porazdelitev kažejo na vsaj deloma antropogen izvor. Deloma antropogen izvor lahko pripišemo tudi kadmiju (Cd), antimonu (Sb), kositru (Sn), živemu srebru (Hg) in srebru (Ag). Nekateri preostali elementi, kot so aluminij (Al), kobalt (Co), krom (Cr), železo (Fe) in vanadij (V) jasno odražajo prevladujoč vpliv geološke podlage. S predstavljeno raziskavo smo želeli opredeliti trenutno geokemično stanje tal v Mariboru, približati rezultate splošni javnosti in omogočiti dolgoročno spremljanje stanja tal ter okolja na splošno.
Ključne besede: soil, chemical elements, potentially toxic elements, geochemical mapping, urban geochemistry
Objavljeno v DiRROS: 28.08.2025; Ogledov: 1058; Prenosov: 2202
.pdf Celotno besedilo (306,65 MB)

3.
Geochemical dataset of environmental samples from Idrija urban area, Slovenia
Špela Bavec, Mateja Gosar, 2025, zaključena znanstvena zbirka raziskovalnih podatkov

Povzetek: This dataset contains the results of geochemical analyses of three different urban materials- soil, sediment and household dust from the urban area of Idrija town (Slovenia).
Objavljeno v DiRROS: 29.07.2025; Ogledov: 1106; Prenosov: 828
.txt Celotno besedilo (1,98 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
Podatkovna baza za določanje izvora rimskodobnih kamnitih izdelkov z Ižanskega
Rok Brajkovič, Petra Žvab Rožič, Luka Gale, 2025, zaključena znanstvena zbirka raziskovalnih podatkov

Povzetek: Rimskodobni kamniti izdelki najdeni na Ižanskem so bili pretežno izdelani iz mikritnega in peloidnega apnenca. Izvor teh izdelkov je bil do sedaj le ohlapno definiran, zlasti zaradi pomanjkanja podrobnih opisov mikrofaciesov, študije mikrofosilov in manjkajočih geokemičnih analiz iz do sedaj prepoznanih ali predlaganih območij rimskih kamnolomov. Podatkovna baza zapolnjuje to vrzel in nudi podroben vpogled v litološko in geokemično sestavo apnenca, ki izdanja pri Podutiku, Stajah, Igu, v Podpeči, Jezeru pri Podpeči, na hribu Sv. Ana in pri Ledenici v bližini Planince.
Objavljeno v DiRROS: 29.07.2025; Ogledov: 992; Prenosov: 586
URL Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
eGeologija : infrastruktura prostorskih podatkov Geološkega zavoda Slovenije
Jasna Šinigoj, 2024, druge monografije in druga zaključena dela

Ključne besede: odprta znanost, informacijski sistem, geologija, INSPIRE, storitev v zvezi s prostorskimi podatki
Objavljeno v DiRROS: 06.05.2025; Ogledov: 1030; Prenosov: 708
.pptx Celotno besedilo (60,02 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

6.
Prostorski podatki in standardi
Matija Krivic, 2024, druge monografije in druga zaključena dela

Ključne besede: odprti podatki, odprta znanost, prostorski podatki, prostorski standardi, projekt Spoznaj, načela odprte znanosti, raziskovalni podatki, uporabljanje podatkov
Objavljeno v DiRROS: 18.03.2025; Ogledov: 1431; Prenosov: 717
.pptx Celotno besedilo (1,10 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

7.
Podatki o petrologiji pliocensko-pleistocenskih sedimentov severovzhodne Slovenije
Eva Mencin Gale, Polona Kralj, Mirka Trajanova, Luka Gale, Dragomir Skaberne, 2024, zaključena znanstvena zbirka raziskovalnih podatkov

Povzetek: Podatki se nanašajo na petrološko analizo rečnih pliocensko-pleistocenskih sedimentov iz 14 prodnatih vzorcev iz slovenjgraškega, nazarskega, celjskega in dravsko-ptujskega bazena (severovzhodna Slovenija), ki so bili vzorčeni za namen litološke analize klastov. Petrološka analiza obsega opise 155 zbruskov metamorfnih, vulkanskih, vulkanoklastičnih, klastičnih in karbonatnih kamnin. Ti podatki predstavljajo temelj za določitev provenience obravnavanih prodnatih sedimentov, razkrivajo morebitno resedimentacijo ter so pomembni za interpretacijo razvoja rečne mreže v pliocenu in pleistocenu.
Ključne besede: petrografska analiza, litološka analiza klastov, provenienca klastov, pliocensko-pleistocenski sedimenti
Objavljeno v DiRROS: 04.06.2024; Ogledov: 1953; Prenosov: 1880
URL Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...

8.
Celostna obravnava geokemije trdnih anorganskih delcev v urbanem okolju
Martin Gaberšek, 2020, doktorska disertacija

Povzetek: Biogeokemično kroženje elementov je v urbanih okoljih zaradi velikega števila prebivalcev in njihovih različnih dejavnosti precej drugačno kot v naravnih. Zaradi kompleksnosti urbanih okolij, je pri geokemičnih raziskavah treba uporabiti celosten pristop. To pomeni, da s kombinacijo različnih metod preučujemo vsebnosti in pojavljanje potencialno strupenih elementov (PSE) v več urbanih materialih. V okviru doktorske disertacije smo na urbanem območju Maribora raziskovali tla, podstrešni, stanovanjski in cestni prah ter trdne delce nakopičene v snegu in delce v zraku. Opredelili smo lastnosti obravnavanih materialov in geokemične značilnosti Maribora ter vpeljali analizo trdnih delcev v zraku s SEM/EDS. Prevladujoč mineral v tleh je kremen (geogen vpliv), v cestnem prahu dolomit (zimsko posipanje cest) in v podstrešnem prahu sadra, ki je najverjetneje sekundarnega nastanka. Analiza vsebnosti 65 elementov v tleh in vseh treh tipih prahov je pokazala, da se ti materiali po kemični sestavi medsebojno močno razlikujejo. Prevladujoč antropogen izvor smo v vseh materialih, z izjemo stanovanjskega prahu, pripisali Cd, Cu, Pb, Sb, Sn in Zn. Dodatno so v posameznih materialih pretežno antropogenega izvora še nekateri drugi PSE. Na dveh industrijskih območjih (Melje in Tezno) so vsebnosti PSE običajno najvišje, zato predvidevamo, da so večinoma posledica pretekle in sedanje kovinske industrije. V primerjavi s tlemi, so vsebnosti PSE višje v prahovih, kar je deloma posledica razlik v njihovem nastanku in v fizikalno-kemičnih lastnostih, vpliva antropogenih virov ter različnega zadrževalnega časa materialov. Podstrešni prah odraža zgodovinske vplive, cestni prah predvsem današnje vplive industrije in prometa ter stanovanjski prah vplive znotraj stanovanj. Z analizo prahov in delcev v snegu ter zraku s SEM/EDS smo ugotovili, da izmed delcev s PSE v vseh materialih prevladujejo oglati Fe-oksidi. Samo na industrijskem območju Melje se pojavljajo Cu-Zn ostružki, ki najverjetneje izvirajo iz livarne in Fe-Cr (Cu, Mn, Ni) ostružki, najverjetneje iz tovarne kovinskega pohištva ter livarne. Za Tezno so značilni predvsem visoki deleži Fe-oksidov in kroglastih Fe-oksidov, pogosto z nizkimi vsebnostmi Mn in drugih PSE. Glede na rezultate, kemična sestava stanovanjskega prahu odraža predvsem vire znotraj stanovanj in manj zunanje vplive. Izmed notranjih virov smo najbolj jasno prepoznali uporabo vžigalnikov v stanovanjih v katerih stanovalci kadijo, kar se odraža v visokih vsebnostih Ce, Fe in La ter pojavljanju Fe-Ce-La-O kroglic. Biodostopni deleži (BAF) PSE se močno razlikujejo med različnimi elementi, vzorci in materiali. V tleh, cestnem in podstrešnem prahu so večinoma večji v želodčni fazi kot v želodčno-črevesni. Za stanovanjski prah velja obratno. Med najbolj biodostopnimi PSE v želodčni fazi so Cd, Cu, Pb in Zn, katerih povprečni BAF je pogosto nad 40 %, ter v želodčno-črevesni As, Cd, Cu in Ni.
Ključne besede: urbana geokemija, trdni delci, potencialno strupeni elementi, biodostopnost, tla, podstrešni prah, stanovanjski prah, cestni prah, SEM/EDS
Objavljeno v DiRROS: 03.03.2022; Ogledov: 5962; Prenosov: 950
URL Povezava na celotno besedilo

Iskanje izvedeno v 0.84 sek.
Na vrh