1. |
2. The impact of an acrobatics-based curriculum on motor fitness in adolescentsSaša Veličković, Edvard Kolar, Miloš Paunović, Petar Veličković, Saša Bubanj, Igor Ilić, Bojan Bjelica, Tomislav Gašić, Adem Preljević, Ana-Maria Vulpe, Bogdan Constantin Rață, Cristina-Elena Stoica, Nicolae-Lucian Voinea, Tatiana Dobrescu, 2025, izvirni znanstveni članek Povzetek: (1) Background: This study aimed to examine whether an experimental acrobatics curriculum, conducted three times a week, could lead to greater improvements in specific components of motor fitness—coordination, balance, agility, and speed—compared to the standard physical education program; (2) Methods: The research was conducted over a 16-week period and included 50 seventh-grade students, divided into an experimental group (EG, n = 25) and a control group (CG, n = 25). The experimental group participated in a program of acrobatics and skipping twice a week, while the control group followed the standard physical education curriculum. Motor skills tests were administered before and after the intervention using standardized methods; (3) Results: Results from the ANCOVA analysis showed significant improvements in flexibility, coordination, balance, and agility in the experimental group, with large effect sizes, confirming the effectiveness of the acrobatics and skipping program. However, the impact on speed was variable, indicating the need for specific exercises to improve this ability; (4) Conclusions: The findings are consistent with previous research, highlighting the superiority of specialized acrobatic exercises in enhancing overall motor performance in adolescents. Further research is needed to optimize acrobatics and skipping programs for maximum benefits in the development of motor skills and physical education.
Ključne besede: physical education program, motor skill development, exercise intervention, physical activity, training adaptations, skill acquisition
Objavljeno v DiRROS: 14.05.2025; Ogledov: 43; Prenosov: 17
 Celotno besedilo (514,84 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Twenty-one days of bed rest alter motor unit properties and neuromuscular junction transmission in young adultsFabio Sarto, Miloš Kalc, Evgeniia Motanova, Martino V. Franchi, Daniel W Stashuk, Nina Murks, Giacomo Valli, Samuele Negro, Tomaž Prašnikar, Mladen Gasparini, Giovanni Martino, Giuseppe De Vito, Aleš Holobar, Boštjan Šimunič, Rado Pišot, Marco Vincenzo Narici, 2025, izvirni znanstveni članek Povzetek: Previous studies showed that properties of higher‐threshold motor units (MUs) and neuromuscular junction (NMJ) function are preserved during short‐term disuse. This study aimed to test how a longer disuse period affects MU properties, NMJ transmission, and NMJ morphology remodeling. Nine young healthy males (age: 18‐29 years) underwent 21 days of horizontal bed rest. Pre‐ (BR0) and post‐bed rest (BR21), quadriceps maximal voluntary contraction (MVC), and size were assessed. We combined intramuscular electromyography (iEMG) and high‐density surface electromyography (HDsEMG) recordings on the vastus lateralis to assess MU properties at 25% and 50% of MVC. Muscle biopsies and blood samples were also collected. Quadriceps MVC and size decreased at BR21. We found alterations in MU properties at both contraction intensities, including reduced discharge rate, MU potential area changes, and increased complexity. NMJ transmission was found to be reduced at BR21 at 25% MVC. This functional NMJ impairment was biochemically corroborated by an increase in serum C‐terminal agrin fragment concentration, a biomarker of NMJ instability. In addition, a direct assessment of NMJ morphology revealed the presence of some denervated NMJs exclusively at BR21. In conclusion, 21‐day bed rest altered MU properties across different contraction intensities and impaired NMJ transmission with initial signs of remodeling/denervation. Disuse duration appears to be a critical factor, as previous shorter studies failed to detect some of these changes. We believe these findings are clinically relevant for disuse after trauma, surgery, or illness, and may support the development of effective countermeasures.
Ključne besede: disuse, unloading, physical inactivity, electrophysiology, electromyography
Objavljeno v DiRROS: 13.05.2025; Ogledov: 62; Prenosov: 24
Celotno besedilo (4,37 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. Metafizika prisotnosti, konec knjige in doba digitalne teološke pisaveLuka Trebežnik, 2025, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Povzetek: S triumfalnim prihodom novih digitalnih pisav, ki v veliki meri zaznamujejo sodobnost, lahko dokončno ugotovimo, da se je doba knjige iztekla in da jo je nadomestila doba pisave. Za teološko misel je izrednega pomena, da je s tem nastopil tudi konec mnogih drugih s konceptom knjige povezanih metafizičnih postulatov. Knjiga je bila porok enotnosti in sklenjenosti pomena, predstavljala je sistem, ki ima jasno določene robove, začetek in konec, še bolj pomembno pa je, da je posedovala enotnega podpisnika, ki je jamčil za njeno zbranost in zaprtost. Knjiga kot taka je bila docela zapisana metafiziki prisotnosti, prepričanju, da je pomen lahko dokončno prezentiran in navzoč, zato pa je morala temeljiti na izključevanju določenih nezaželenih elementov, kot so razpršenost, fragmentarnost in igra. Kljub temu da v končni fazi torej konec knjige predstavlja zadnji in najbolj radikalen konec v dolgi vrsti koncev, ki so izšli iz smrti Boga in so ji sledili (omenimo samo konec subjekta, avtorja, zgodovine, resnice itd.), se zdi, da ravno v osvoboditvi od določenih trdnih postulatov metafizike prisotnosti, teologija lahko znova odkrije nove bolj pristne in na konkretno življenjsko izkušnjo vezane izraze.
Ključne besede: tekstualnost, dekonstrukcija, hermenevtika, radikalna teologija, logocentrizem
Objavljeno v DiRROS: 12.05.2025; Ogledov: 88; Prenosov: 47
Celotno besedilo (3,52 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. O sanjah, človeški imaginaciji in tehnologijiLenart Škof, 2025, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Povzetek: V poglavju ponujam razmislek o človeški imaginaciji, smotru tehnologije in prihodnosti človeštva v dobi antropocena. Uvodoma predstavim okoljsko krizo in poudarim potrebo po zaščiti in varovanju narave. Nato v prvem delu podajam razlago sanj o potniškem letalu in jo navežem na Bachelardovo teorijo o imaginaciji zraka in oniričnem letu. Prikažem, kako močno je danes tehnika vpeta v naša življenja in kako tesno prepletena je z nami. To postavim za izhodišče drugega dela poglavja, v katerem se posvetim Martinu Heideggerju in njegovemu vprašanju po tehniki. Na podlagi analize Heideggerjeve temeljne razprave o tehniki zagovarjam alternativno možnost pojmovanja artefaktov (kot so različna orodja ali tudi potniško letalo), in sicer ne le kot razpoložljiv obstanek, marveč kot način (ontološkega) razkrivanja. Tretji in zadnji del razprave je posvečen teologinji Ilii Delio in njeni teilhardovski kozmični viziji prihodnosti tehnološkega napredka. Tehnologija je za Delio del kozmičnega narativa, v katerem človek predstavlja razmišljujoči segment univerzuma. Članek sklenem z mislijo o novi elementarni zavesti in imaginaciji, v kateri narava, njena življenjska sila in najnaprednejša tehnika in tehnologija, vključno z umetno inteligenco, tvorijo novo panenteistično celoto.
Ključne besede: elementarna religija, sanje, tehnika, Gaston Bachelard, Martin Heidegger, Teilhard de Chardin, Ilia Delio, umetna inteligenca
Objavljeno v DiRROS: 12.05.2025; Ogledov: 98; Prenosov: 49
Celotno besedilo (3,52 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
6. Gromozanski okoljski odtis umetne inteligence in z njo povezanih tehnologijNoreen Herzfeld, 2025, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Povzetek: Pojav obsežnih jezikovnih modelov tipa ChatGPT je povzročil neverjetno rast zanimanja za umetno inteligenco (UI). Toda medtem ko si futuristi slednjo predstavljajo kot potencialno rešiteljico številnih težav, ki pestijo sodobno družbo, druge skrbi, da bo postavila na glavo trg delovne sile, dala bogatim več moči v primerjavi z revnimi in morda celo pogubila človeštvo samo. Redko omenjena težava UI in z njo povezanih tehnologij, denimo kriptovalut, je, da niso primerne za uporabo v večjem obsegu. Odlično se obnesejo pri peščici navdušencev, a če jih bomo razširili na širšo družbo in bodo postale za večino od nas standardna dobrina, bodo kmalu izčrpale naše energetske vire in pospešile globalno segrevanje.
Ključne besede: umetna inteligenca, kriptovaluta, UI in podnebne spremembe, UI v širšem obsegu, UI in energija
Objavljeno v DiRROS: 12.05.2025; Ogledov: 92; Prenosov: 44
Celotno besedilo (3,52 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
7. Panteizem v (post)krščanski ekofeministični rekonstrukciji med Bogom/Boginjo in svetomNadja Furlan-Štante, 2025, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Povzetek: V prispevku skušamo obravnavati alternativo pluralističnega panteizma (Mary-Jane Rubenstein) kot naslednji korak v razvoju odnosov na medosebni in medvrstni ravni oziroma na relaciji Bog-človek-narava ter njihovih možnih uresničitev v (post)krščanskem ekofeminizmu in njegovi epistemologiji. Pri tem sledimo metodologiji in epistemologiji teološkega ekofeminizma, ki predpostavlja, da zatiranje žensk in izkoriščanje narave izvirata iz iste konstelacije pojavov: patriarhalne nadvlade, dualističnih antropologij in globalnega hiperkapitalizma. Zavedajoč se, da je panteizem zelo kompleksen pojav, ki ga ne gre obravnavati kot enotno kodificirano stališče, temveč kot raznoliko družino več doktrin, k njemu pristopamo predvsem kot k paradigmi, ki postulira, da so vse stvari del božanske enosti, ki se kaže in obstaja kot vseobsegajoče božanstvo oziroma Bog/inja. V prispevku najprej pojasnimo panenteistični obrat v krščanskem ekofeminizmu kot sredstvo za dekonstrukcijo prevladujočih kartezijanskih dualističnih binarizmov ter njihovih simbolizmov in metanarativov ter kot prvo »varno« fazo prehoda iz krščanskega antropocentrizma. Iz tega izhodišča nadalje raziskujemo utemeljitev panteizma kot alternative transcendentnemu teizmu, s katero Grace M. Jantzen zagovarja stališče, da božanskost najdemo »znotraj« fizičnega in materialnega sveta in nikjer drugje. V zaključnem delu prispevka se pomaknemo v drugo fazo, k možnosti teoretskega vključevanja pluralističnega panteizma v (post) krščansko ekofeministično ekoteologijo, kjer obravnavamo vprašanje »strahu in groze pred panteizmom« v zahodni filozofski misli.
Ključne besede: ekofeministična teologija, narava, panenteizem, pluralistični panteizem
Objavljeno v DiRROS: 12.05.2025; Ogledov: 80; Prenosov: 27
Celotno besedilo (3,52 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
8. Panteizem z wittgensteinovskega vidika ločenih domen (WNOMA)Gorazd Andrejč, 2025, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Povzetek: V članku obravnavam panteizem v okviru področja »vere in razuma« v f ilozofiji religije, pri čemer se osredotočam na vprašanje odnosa med panteizmom in empirično-znanstveno racionalnostjo. Vprašanja se lotevam z wittgensteinovskega vidika ločenih domen (ang. Wittgensteinian Nonoverlapping Magisteria – WNOMA), kot imenujem ta pristop k znanosti in religiji. WNOMA zagovarja kategorialno razliko med religioznim in znanstvenim jezikom in naravnanostjo, ki jo pojasnjujem s pomočjo razlikovanja med religioznimi verovanji in znanstvenimi prepričanji ter van Fraassnove distinkcije med religiozno in empiristično držo. To pomeni, da je pristop WNOMA k religioznim verovanjem ne-evidencialističen in da izkustveno-instinktivni vidik religije poudarja kot bolj temeljnega v primerjavi s sistematsko-intelektualnim. Raznolikost sodobnega panteizma delno izvira iz vprašanja, ali določena oblika panteizma daje prednost izkustveno-duhovni ali intelektualni plati oziroma ali je »vroča« ali »hladna«. Obravnavam nekaj povednih primerov: Spinozo, Einsteina, Svetovno panteistično gibanje (WPM) in »čudo-vito« argumentacijo panteizma, ki jo je nedavno predstavil Ryan Byerly. Glavni prispevek tega članka je kritična interpretacija teh različic panteizma z wittgensteinovskega vidika ločenih domen (WNOMA), s katero želim ponazoriti verodostojnost in potrditi prepričljivost pristopa WNOMA k panteizmu. Pri tem se osredotočam na odnos panteizma do znanstvene racionalnosti na eni strani in izkustva na drugi. Zagovarjam tezo, da bolj vroče oblike panteizma lahko izkazujejo intelektualno vrlost tudi brez razvitega filozofskega ali teološkega sistema, če jim uspe združiti empiristično držo in panteistično religiozno stališče. Prav tako trdim, da je »hladnejši« in filozofsko bolj rigorozni panteizem lahko problematičen, kadar predpostavlja religiozni evidencializem, zapostavlja izkustveni vidik panteizma v korist intelektualizma ali/in zamegljuje meje med znanostjo in religijo.
Ključne besede: panteizem, vera in razum, religija in znanost, Ludwig Wittgenstein, NOMA
Objavljeno v DiRROS: 12.05.2025; Ogledov: 85; Prenosov: 35
Celotno besedilo (3,52 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
9. Družbena imaginacija in virtualne skupnosti prihodnostiGašper Pirc, 2025, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Povzetek: V pričujočem sestavku avtor raziskuje značilnosti (vse bolj) digital(izira) ne družbe, ki po izkušnji pandemije COVID-19 in posledične pospešene digitalizacije dela, študija in odnosov vse bolj aktivno spreminja pravne, vrednostne in morda celo ontološke temelje sodobne družbe. Članek raziskuje karakteristiko digitalnih družb s poudarkom na še neuresničenem konceptu metaverzuma, ki pa zaradi potencialno prelomnih učinkov, ki jih lahko prinese sodobni družbi in njeni normativni panorami, vsekakor upravičeno vse bolj postaja predmet relevantnih raziskav. Pričujoča razprava se v ta namen posebej navezuje na vprašanja pomena, ki jo ima pojem skupnosti tako v njenem vrednostnem kot ontološkem pomenu – pri človeškem kognitivnem in normativnem razvoju, ter (družbene) imaginacije, ki se že v vsakdanji fizični družbi izraža kot pomembna zmožnost, ki pomaga pri funkcionalni družbeni reprodukciji, zdi pa se, da igra še večjo vlogo v spletnem okolju. To še posebej velja ob spoznanju, da družbo v veliki meri obvladuje praktična fikcija v podobi ideologije, kar zahteva kritičen pretres družbene danosti. Pri raziskavi se članek med drugim nanaša na dela Immanuela Kanta, T heodorja W. Adorna, Clauda Leforta, Jeana-Luca Nancyja in sodobnih avtorjev, ki so že produktivno do določenih mer raziskali temeljne značilnosti spletnega okolja.
Ključne besede: filozofija družbe, internet, virtualna resničnost, digitalizacija, imaginacija
Objavljeno v DiRROS: 12.05.2025; Ogledov: 67; Prenosov: 33
Celotno besedilo (3,52 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
10. Svetova nista dva, svet je en : prisotnost posameznikov v današnji družbiBlaž Lenarčič, 2025, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Povzetek: V primerjavi s prejšnjimi družbenimi oblikami je specifičnost sodobnih odnosov in procesov v tem, da digitalne tehnologije omogočajo časovno in prostorsko neodvisno delovanje. To pomeni, da se fizični in kibernetski prostor prepletata, meja med njima pa je tudi vse bolj zabrisana. V praksi se to kaže kot povezovanje akterjev v nove prostorsko-časovne kombinacije, ki presegajo fizične in časovne omejitve. Takšno potencialno neomejeno povezovanje akterjev med drugim postavlja v ospredje interakcijo in ne več fizične bližine. Izhajajoč iz ločitve posameznikove prisotnosti od njegove fizične lokacije, prispevek razlikuje med solokacijo (prostorski odnos med akterji) in soprisotnostjo (družbeni odnos med akterji), ter (re)interpretira prisotnost posameznika v kontekstu današnje (omrežne) družbe.
Ključne besede: prisotnost, soprisotnost, informacijsko-komunikacijske tehnologije, kibernetski prostor, omrežna družba
Objavljeno v DiRROS: 12.05.2025; Ogledov: 49; Prenosov: 25
Celotno besedilo (3,52 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
