Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "vrsta gradiva" (1) AND "polno besedilo" AND "organizacija" (Gozdarski inštitut Slovenije) .

1581 - 1583 / 1583
Na začetekNa prejšnjo stran150151152153154155156157158159Na naslednjo stranNa konec
1581.
Fizikalne in mehanske lastnosti svežega in osušenega lesa v bukovih deblih, izruvanih med žledolomom
Željko Gorišek, Denis Plavčak, Dominika Gornik Bučar, Maks Merela, Katarina Čufar, Aleš Straže, 2017, izvirni znanstveni članek

Povzetek: V raziskavi smo preučevali fizikalne in mehanske lastnosti lesa v deblih navadnih bukev (Fagus sylvatica L.), izruvanih med žledolomom. Lastnosti smo preučevali na vzporednih preizkušancih sveže in osušene bukovine, ki smo jih sistematično vzorčili po radialni in vertikalni smeri dreves. Določili smo gostoto, togost, upogibno trdnost, strižno trdnost v smeri lesnih vlaken ter tlačno trdnost lesa v vseh anatomskih smereh. Togost smo primerjalno vrednotili med statično 4-točkovnim upogibom in nedestruktivno z merjenjem hitrosti ultrazvoka ter z določanjem frekvenčnega odziva. V drevesih, ki so izruvana obležala v gozdu od februarja do konca vegetacijske dobe 2014 in so imela delno ohranjen koreninski sistem, aktivno krošnjo in zadosten kapilarni tok, nismo zaznali sprememb gostote in mehanskih lastnosti, ki bi bile posledica razkroja lesa. Tako v svežem kot osušenem stanju smo ugotovili značilni vzorec porazdelitve gostote in trdnosti. Gostota lesa je po višini dreves naraščala, v radialni smeri od stržena proti periferiji debla pa smo zaznali rahel trend zmanjševanja. Mehanske lastnosti z izjemo prečne tlačne trdnosti se povečujejo tako po višini debla kot tudi od stržena proti kambiju in so bile vedno boljše pri osušenem kot pri svežem lesu. Zanesljivost nedestruktivnih metod za določanje togosti je večja pri ocenjevanju osušenega lesa. Za oceno upogibne trdnosti z nedestruktivnimi metodami še vedno priporočamo vzporedno vizualno opredelitev značilnosti lesa.
Ključne besede: bukev, Fagus sylvatica, gostota, mehanske lastnosti, nedestruktivno testiranje, žledolom
Objavljeno v DiRROS: 03.07.2017; Ogledov: 6102; Prenosov: 3415
.pdf Celotno besedilo (1012,73 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

1582.
Vpliv zrnatosti brusnega papirja na emisijo formaldehida iz ivernih plošč
Sergej Medved, Gregor Krajšek, 2017, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Brušenje je pomembna stopnja proizvodnje različnih lesnih ploščnih kompozitov. Njegov primarni namen je doseganje želene debeline in primerne gladkosti površine. Z brušenjem oz. izbiro zrnatosti brusnega papirja pa lahko vplivamo tudi na emisijo formaldehida. Da bi ugotovili vpliv zrnatosti uporabljenega brusnega papirja na emisijo formaldehida, smo iverne plošče brusili s papirji različne zrnatosti. Uporabili smo iverno ploščo debeline 16 mm, ki je namenjena za pohištveno rabo. Za brušenje smo uporabili brusni papir zrnatosti 40, 80 in 120. Emisijo formaldehida smo določili po plinski metod
Ključne besede: iverna plošča, emisija formaldehida, brušenje, zrnatost
Objavljeno v DiRROS: 03.07.2017; Ogledov: 5679; Prenosov: 3162
.pdf Celotno besedilo (964,26 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

1583.
Proteinska lepila na osnovi soje, krvi in kazeina nekoč in danes
Doroteja Vnučec, Milan Šernek, Andreja Kutnar, Andreja Goršek, 2017, izvirni znanstveni članek

Povzetek: V članku je podan pregled razvoja proteinskih lepil na osnovi soje, krvi in kazeina. Članek obravnava formulacije in tehnologije lepljenja teh proteinskih lepil iz obdobja 1930-1960 ter današnje komercialne formulacije. V tem obdobju so bile namreč poraba ter tehnološke izboljšave proteinskih lepil na vrhuncu. Pri obravnavi današnjih formulacij in tehnologij lepljenja je poudarek na sojinih lepilih, saj se le-ta uporabljajo v industriji lepljenja dekorativnih vezanih, ivernih in vlaknenih plošč ter parketa. Kazein se danes uporablja le še v lepilih za protipožarna vrata, medtem ko se živalska kri v lepilih ne uporablja več. Proteinska lepila iz obdobja 1930%1960 sicer ne ustrezajo zahtevam današnjih standardov in se zato več ne uporabljajo, so pa vse opisane tehnologije še vedno uporabne in se lahko ponovno uvedejo, če bodo svetovni viri nafte usahnili.
Ključne besede: proteinska lepila, les, soja, kri, kazein, formulacije, tehnologija lepljenja
Objavljeno v DiRROS: 03.07.2017; Ogledov: 6328; Prenosov: 3302
.pdf Celotno besedilo (551,73 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.43 sek.
Na vrh