Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "vrsta gradiva" (1) AND "polno besedilo" AND "organizacija" (Gozdarski inštitut Slovenije) .

1301 - 1310 / 1583
Na začetekNa prejšnjo stran127128129130131132133134135136Na naslednjo stranNa konec
1301.
Razvoj inicialne faze na vetrolomni površini v pragozdnem ostanku Ravna gora
Aleksander Marinšek, Jurij Diaci, 2004, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Zaradi vetroloma je leta 1983 v pragozdnem ostanku Ravna gora na Gorjancih na bukovem rastišču (Cardamini savensi-Fagetum) nastala 5,17 ha velika vrzel. Dejstvo, da je izsledkov o pomlajevanju po velikopovršinskih motnjah v pragozdovih malo, nas je vodilo k temu, da smo leta 2000 analizirali stanje indinamiko pomlajevanja vrzeli. Na treh različnih delih vrzeli smo postavili 15 raziskovalnih ploskev z dimenzijami 15 x 15 metrov, znotraj katerih smo analizirali zmes, razrast dreves, sestojno stanje po IUFRO klasifikaciji, pomladek in grobe lesne ostanke. Posebej nas je zanimalo razmerje med bukvijo (Fagus sylvatica L.) in gorskim javorjem (Acer pseudoplatanus L.). Slednjega je največ na sredini vrzeli. Pod sestojem, ki je zapolnil vrzel, je razvit pomladek bukve in javorja, ki je najgostejši na spodnjem (severnem) delu vrzeli. V pomladku prevladuje bukev. Ugotovili smo, da so bile razmere, ki so se izoblikovale po vetrolomu, bistveno drugačne od tipičnega goloseka. Predstavili smo tudi uporabne izsledke za gospodarjenje v gozdovih na podobnihrastiščih.Special attention is given to the gap, which was created in the virgin forest remnant Ravna gora in 1983 by wind throw. The gap in the optimal phase of almost pure beech and on beech site (Cardamini savensi-Fagetum) was 5.17 ha large. In 2000, owing to a lack of investigations in such conditions, we started to research the development patterns of natural regeneration within the gap. 15 sample plots (15 x 15 m) in three different positions within the gap were established. We analysed tree species mixture, architecture, stand structure according to IUFRO classification, advanced regeneration density andcoarse woody debris.The reserach concentrated in particular on the variability of beech (Fagus sylvatica L.) and sycamore (Acer pseudoplatanus L.) mixture in regard to theposition within the gap. It was found out that sycamore was more abundant than beech in the center of the gap. The advanced regeneration density of beech was much higher than sycamore's, and both species were more abundant in the northern part of the gap. The results suggest that the ecological conditions after the wind throw were different when compared to a clear-cut area of similar size. Useful results for managed forests on similar sites are also presented.
Ključne besede: pragozd, Ravna gora, vrzel, mladje, vetrolom, naravna obnova, Fagus sylvatica, Acer pseudoplatanus, virgin forest, gap, wind throw, natural regeneration
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4571; Prenosov: 2091
.pdf Celotno besedilo (1,14 MB)

1302.
Intuitive decision-making in a model of integral decision-making scheme
Leon Oblak, Igor Lipušček, 2003, izvirni znanstveni članek

Povzetek: V raziskavi smo oblikovali model celostne zasnove odločanja, ki integrira dobre lastnosti sodobnih pristopov, pri čemer smo v model vgradili tudi intuitivno odločanje. S pomočjo analize, ki je bila opravljena v dvanajstih lesnoindustrijskih podjetjih v Sloveniji smo proučevali, na osnovi česa se managerji v slovenskih lesnoindustrijskih podjetjih odločajo in kakšno je njihovo poznavanje možnosti uporabe intuicije pri odločanju. Primerjava dobljenih rezultatov s trendi na področju odločanja v svetu je pokazala, da jeproces odločanja v lesnoindustrijskih podjetjih v Sloveniji dokaj konzervativen in da se lahko z dodatnim izobraževanjem sedanjega managementa procesi odločanja bistveno izboljšajo.
Ključne besede: lesna industrija, intuitivno odločanje, model celostne zasnove odločanja
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4750; Prenosov: 1997
.pdf Celotno besedilo (304,43 KB)

1303.
Influence of beech particle size used in surface layer on bending strength of three-layer particleboard
Sergej Medved, Jože Resnik, 2003, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Znano je, da vrsta lesa in velikost iverja vplivata na upogibno trdnost trislojnih ivernih plošč. Namen posebej zasnovane raziskave je bil ugotoviti, kako velikost bukovega (Fagus Sylvatica L.) iverja vpliva na upogibno trdnost trislojnih ivernih plošč, če je velikost bukovega iverja spremenjena samo v zunanjem sloju. Uporabljeno je bilo bukovo iverje petih različnih velikosti. Iverje je bilo oblepljeno z UF lepilom. Rezultati meritev so pokazali, da upogibna trdnost ivernih plošč narašča z naraščanjem specifične površine iverja, faktorja zgostitve zunanjega sloja in prostorninske mase zunanjega sloja, medtem ko z naraščanjem oblepljenosti upogibna trdnost pada.
Ključne besede: iverne plošče, upogibna trdnost, bukovo iverje, velikost iverja, faktor zgostitve zunanjega sloja, stopnja oblepljenosti
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4197; Prenosov: 1858
.pdf Celotno besedilo (196,77 KB)

1304.
Vegetacijska raziskovanja in kartiranje v Sloveniji
Mitja Zupančič, 2003, pregledni znanstveni članek

Povzetek: Predstavljen je časovni razvoj raziskovanja in predvsem kartiranja vegetacije Slovenije v razdobju od konca dvajsetih do devetdesetih let dvajsetega stoletja. Izjemno veliko vegetacijskih raziskav in kartiranja je bilo opravljenih v petdesetih do osemdesetih letih prejšnjega stoletja zlasti na področju gozdne vegetacije.
Ključne besede: vegetacija, fitocenologija, kartiranje, vegetacijske karte, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4242; Prenosov: 1916
.pdf Celotno besedilo (193,96 KB)

1305.
Wood species of the Central African republic : ash and silica content
Niko Torelli, Mitja Piškur, Vesna Tišler, 2003, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Izmerjena je bila vsebnost pepela in silicijevega dioksida za 28 tropskih afriških listavcev in ene enokaličnice (Dracaena mannii). Vsebnost pepela je močno variirala. Večina zabeleženih vrednosti se je gibala med 0,3-1,4 %. Najvišja vrednost je bila zabeležena pri Desplatsia floribunda (4,54 %) in najnižja pri Pachyleasma tessmannii (0,07 %). Pri večini vrst je bil SiO2 določen le v sledeh (manj kot 0,01 %). Njegova vsebnost nad 0,1 % je bila izmerjena le pri Gambea beguei (0,128 %) in Manilkara fouilloyana (0,138 %).
Ključne besede: centralnoafriške lesne vrste, vsebnost pepela, vsebnost silikatov
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4095; Prenosov: 1888
.pdf Celotno besedilo (166,89 KB)

1306.
The impact of business informatics develpoment on business operations in Slovenian wood industry companies
Jože Kropivšek, Leon Oblak, 2003, izvirni znanstveni članek

Povzetek: The rapid development of business informatics is greatly influencing (global) business environment formation, while informatisation of business has, at the same time, a significant impact on assuring adapted business operations due tothis (changeable) environment. Informatics is closely connected with almost every (business) field in companies. Thus, the theoretical analysis in the article shows business (and production) informatics course of development and its impact on business operations in (also) Slovenian wood industry companies.A practical analysis in those companies was made with the aid of theopinion pool method in the years 2000 in 2003. The major deficiencies were established first of all in the (contentual) coverage of business processes bythe information system. However, information technology in these companies seems to be relatively up-to-date. According to those (established) deficiencies, possible solutions were indicated to solve the current situationin Slovenian wood industry companies, which was one of the main objectives of the performed research.
Ključne besede: poslovna informatika, poslovni informacijski sistemi, lesnoindustrijsko podjetje, Slovenija, business informatics, business information systems, wood industry firms, Slovenia
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4477; Prenosov: 1951
.pdf Celotno besedilo (281,08 KB)

1307.
1308.
1309.
Presoja različic omejitev rabe strojne sečnje lesa z vidika terenskih in sestojnih razmer v Sloveniji
Janez Krč, Boštjan Košir, 2003, izvirni znanstveni članek

Povzetek: V prispevku avtorja predstavljata metodo in rezultate študije o možni uporabi strojne sečnje lesa v Sloveniji. Študija je bila narejena z računalniškim modelom, pri katerem smo za vplivne dejavnike uporabili razpoložljive digitalne podatke, od katerih je v največji meri odvisna možnost izvedbe strojne sečnje lesa. Analizirali smo različice strogosti upoštevanja pogojev za izločanje primernih površin. Rezultati študije kažejo, da so velike možnosti povečanja ocene površin kot primerne za rabo strojne sečnje na strmejših terenih ter v sestojih z večjim deležem listavcev.
Ključne besede: strojna sečnja, primernost terena in sestojev, model, količine možnih sečenj
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4327; Prenosov: 1913
.pdf Celotno besedilo (310,99 KB)

1310.
Genetska diferenciacija avtohtonih populacij smreke (Picea abies (L.) Karst.) v Sloveniji, ugotovljena z analizo izoencimov
Gregor Božič, Monika Konnert, Mitja Zupančič, Hojka Kraigher, Ivan Kreft, 2003, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Raziskava obravnava genetsko diferenciacijo 22 populacij smreke (Picea abies (L.) Karst.) z njenih naravnih rastišč v Sloveniji in 4 na Hrvaškem z analizo izoencimskih genskih označevalcev. Razlike med populacijami smo ocenili z genetskimi razdaljami po Gregoriusu (1974) za 15 polimorfnih genskih lokusov. Vrednosti genetskih razdalj se gibljejo med 0,021 in 0,073 (v Sloveniji do 0,063). Izoencimska genetska diferenciranost smreke je razmeroma majhna. Rezultati hierarhične klasifikacije nakazujejo geografsko odvisno združevanjepopulacij v dve skupini: alpsko skupino s Trnovskim gozdom in osrednje dinarsko skupino. Skupini se na območju Snežnika tudi prekrivata.
Ključne besede: Picea abies (L.) Karst, izoencimi, genetska diferenciacija, varstvo gozdnih genskih virov, Slovenija, Hrvaška
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4355; Prenosov: 2042
.pdf Celotno besedilo (720,64 KB)

Iskanje izvedeno v 0.65 sek.
Na vrh