1271. Vrstna sestava ektomikoriznih talnih združb bukovih sestojev različno onesnaženih gozdnih ploskevSamar Al Sayegh-Petkovšek, 2005, izvirni znanstveni članek Povzetek: V talnih vzorcih različno onesnaženih ploskev v bukovih sestojih smo analizirali talno združbo ektomikoriznih gliv. V obdobju od 1998 do 2001 smo zmikobioindikacijsko metodo določali tipe ektomikorize v standardnem volumnu tal različno onesnaženih ploskev. Gozdne raziskovalne ploskve so bile izbrane v bližini termoenergetskih objektov (onesnaženo območje: Zavodnje - Prednji vrh in Zasavje - Dobovec) in v okolici Kočevske Reke (referenčno, neonesnaženoobmočje: Preža in Moravške gredice). Identificirali smo 88 različnih tipov ektomikorize iz skupnega števila 95.044 kratkih korenin. 48 tipov smo določili do vrste, 18 do rodu, za preostalih 22 pa nismo našli ustreznega opisa. Domnevamo, da precejšnje število sodi še k neopisanim tipom ektomikorize; večino slednjih (31 opisov) predstavljamo s kratkimi opisi v članku. Med posameznimi območji smo evidentirali razlike v vrstni sestavi tipov ektomikorize. Iz identificiranih tipov smo izločili dominantne in pogoste vrste, med katerimi so morda ključne vrste ektomikoriznih talnih združb bukovih sestojev.
Ključne besede: tipi ektomikorize, Fagus sylvatica L, gozdne raziskovalne ploskve, indeksi biodiverzitete
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4171; Prenosov: 1859
 Celotno besedilo (10,14 MB) |
1272. Kronologija macesna (Larix decidua Mill.) za območje jugovzhodnih AlpTom Levanič, 2005, izvirni znanstveni članek Povzetek: Predstavljena je sestava dolge kronologije širin branik za macesen v JV Alpah.Kronologija temelji na izvrtkih živih dreves in je dolga 333 let, največja pokritost je 74, več kot štirje vzorci obstajajo na 95 % in več kot 13 vzorcev na 74 % celotne dolžine. Samo prvih 8 let kronologije temelji na enem samem drevesu. Vzorci za kronologijo so bili nabrani na 6 tipičnih macesnovih rastiščih (Komna, Uskovnica, Vršič, Jezersko, Veža in Viševnik). Macesnova kronologija živih dreves se dobro ujema z nekaterimi tujimi macesnovimi kronologijami za območje Alp (Italija, Avstrija, Nemčija Francija in Švica). Analiza značilnih let je dala 34 pozitivnih in 87 negativnih značilnih let. Preliminarni testi so pokazali tudi dobro odzivnost na klimatska nihanja. Čeprav smo analizirali tudi nekaj zelo starih dreves (400+ branik), jih v končno kronologijo nismo vključili. Razlog za to so bile številne manjkajoče in lažne branike ter rastne anomalije.
Ključne besede: dendrokronologija, jugovzhodne Alpe, macesen, Larix decidua Mill.
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4264; Prenosov: 1784
Celotno besedilo (1,78 MB) |
1273. Stroški dela v različicah delovnih pogojev in izkoriščenosti strojev za sečnjoJanez Krč, Boštjan Košir, 2004, izvirni znanstveni članek Povzetek: Sodobne tehnologije v procesu pridobivanja lesa zahtevajo skrbno analizo stroškov dela. V ta namen so analizirani nekateri tuji modeli računanja stroškov za strojno sečnjo. Predstavljamo program za analizo stroškov strojne sečnje, ki omogoča izdelavo kalkulacij za stroje za sečnjo in nadaljnjo analizo učinkov in stroškov pri različnih pogojih dela. Predvidene so različice za majhne in velike stroje ter za sestoje iglavcev in listavcev. Program omogoča analizo vplivnih dejavnikov na višino stroškov, med katerimi so najpomembnejši operativna stopnja izkoriščenosti strojev, analizirana v odvisnosti od učinkov in premikov stroja med delovišči, velikost delovišč, koncentracija sečenj in povprečno drevo poseka. Poleg navedenih vplivnih dejavnikov je mogoče analizirati tudi vpliv letne stopnje izkoriščenosti stroja na višino stroškov strojnega dela. Analize so pokazale, da se v splošnem pojavijo največje razlike v stroških dela pri kombinaciji koncentracije 30-40 m3/ha in 0,3 m3 povprečnega drevesa poseka.
Ključne besede: strojna sečnja, kalkulacija stroškov, izkoriščenost strojev, delovne razmere, premiki, model
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4247; Prenosov: 1857
Celotno besedilo (1,94 MB) |
1274. Vpliv nekaterih ekoloških dejavnikov na pojavljanje gozdnega jereba Bonasa bonasia v BohinjuBarbara Mihelič, Tomaž Mihelič, 2004, izvirni znanstveni članek Povzetek: Avtorja članka sta raziskovala vpliv nekaterih ekoloških dejavnikov na pojavljanje gozdnega jereba na osmih lokacijah v Bohinju.Na 143 popisnih točkah sta ugotovila 25 teritorialnih samcev. Poleg tega sta na podlagi naključnih opazovanj zbrala tudi 79 različnih lokacij pojavljanja vrste v Bohinju. Gozdni jerebi so naseljevali višje nadmorske višine. Osrednji del populacije je bil ugotovljen med 1280 in 1490 m n.m. Primerjava naključno in sistematično zbranih podatkov ni pokazala razlik. Delež listavcev v gozdu na pojavljanje gozdnega jereba ni imel vpliva. Večina gozdnih jerebov je bila zabeležena na ploskvah z večjim deležem iglavcev, vendar se te ploskve niso razlikovale od drugih popisnih ploskev. Delež grmovne in zeliščne plasti ter delež negozdnih površin in jas so imeli pomemben vpliv na pojavljanje gozdnegajereba. Gozdni jerebi so bili prisotni na ploskvah z večjo pokrovnostjo tako grmovne kot zeliščne plasti, kakor tudi na ploskvah z večjimdeležem negozdnih površin. Glavni razlog za pojavljanje negozdnih površin v habitatu gozdnega jereba je pašništvo. Pašništvo v obliki planin ugodno vpliva na številčnost gozdnega jereba, saj spodbuja tri pomembne komponente njegovega habitata (zvečevanje deleža jas ter deleža pokrovnosti v grmovni in zeliščni plasti).
Ključne besede: gozdni jereb, ekološki dejavniki, paša
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4166; Prenosov: 1820
Celotno besedilo (725,10 KB) |
1275. Odziv kambija navadne smreke (Picea abies) na ogrevanje in hlajenje deblaJožica Gričar, Martin Zupančič, Katarina Čufar, Primož Oven, 2004, izvirni znanstveni članek Povzetek: Proučili smo vpliv eksperimentalnega ogrevanja in hlajenja dela debla navadne smreke (Picea abies) na kambijevo aktivnost in celično diferenciacijo. Poskusasta potekala 30 dni; ogrevanje od 29.3.2004 do 3.5.2004, hlajenje pa od14.6.2004 do 20.7.2004. Vzorce floema, kambija in ksilema smo iz dreves odvzeli vsakih 10 dni, pripravili prečne prereze tkiv in preparate opazovali ssvetlobnim mikroskopom. Lokalno ogrevanje je po 10 dneh induciralo delitveno aktivnost kambija na floemsko stran, po 20 dneh pa tudi na ksilemsko. Po 30 dneh je pri ogrevanem vzorcu nastalo do 15 celic ranega lesa. V tem času se jeredna delitvena aktivnost kambija pri kontrolnem drevesu šele začela. Odziv kambija na hlajenje debla je bil manj izrazit. Anatomskih razlik med kontrolnim in hlajenim vzorcem po 10 in 20 dneh ni bilo. Po 30 dneh je pri hlajenem vzorcu začel nastajati kasni les, pri kontrolnem drevesu pa šele prehodni rani-kasni les. S poskusom smo demonstrirali, da je mogoče pri smrekiz umetnim ogrevanjem in hlajenjem debla vplivati na ksilo- in floemogenezo.
Ključne besede: navadna smreka, Picea abies, kambij, celična diferenciacija, ksilem, floem, ogrevanje, hlajenje, svetlobna mikroskopija, Norway spruce, cambium, cell differentiation, xylem, phloem, heating, cooling, light microscopy
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4592; Prenosov: 2024
Celotno besedilo (1,85 MB) |
1276. Vpliv togosti konzolnega vpetja na izračun dinamičnega modula elastičnostiMiran Merhar, Bojan Bučar, 2006, izvirni znanstveni članek Povzetek: Članek prikazuje vpliv vpenjalnega razmerja konzolno vpetega bukovega preizkušanca (Fagus sylvatica) na izračun dinamičnega modula elastičnosti. Najprej smo vzorcu izmerili frekvenco prvega načina lastnega dušenega prečnega nihanja nosilca s prostima koncema. Nato smo skladno z Bernoulli-Eulerjevo teorijo za omenjene pogoje izračunali modul elastičnosti, ki nam je rabil za referenco. Preizkušanec smo zatem konzolno vpenjali od vpenjalnega razmerja 18 do 105 ter mu vsakokrat izmerili frekvenco prvega načina lastnega dušenega prečnega nihanja. Skladno s teorijo za togo konzolno vpetje smo izračunali modul elastičnosti in ga primerjali z referenčnim. Izkazalo se je, da je napaka pri manjših razmerjih vpetja okoli 20 %, pri večjih pa se zmanjša na 5 %. Razlog za veliko napako je nezadostna togost vpetja preizkušanca, ki je kljub zadostni togosti vpenjalnega sistema posledica kompresibilnosti preizkušanca v prečni smeri, saj je modul elastičnosti v radialni oz. tangencialni smeri več kot desetkrat manjši od modula vzporedno s potekom tkiva.
Ključne besede: lastno prečno nihanje, togost konzolnega vpetja, dinamični modul elastičnosti
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4231; Prenosov: 1581
Celotno besedilo (1,27 MB) |
1277. Analiza učinkovitosti učenja strojnika na stroju za sečnjoŠpela Pezdevšek Malovrh, Boštjan Košir, Janez Krč, 2004, izvirni znanstveni članek Povzetek: Članek obravnava načine učenja bodočih strojnikov za delo s strojem za sečnjo.Na prvem takšnem primeru v Sloveniji je opisan in analiziran potek učenja s simulatorjem in merjeni so časi posameznih postopkov pri dveh kandidatih. Opisano je delovanje simulatorja za učenje na stroju Timberjack 1270 D in potek enotedenskega tečaja. Narejena je primerjava med kandidatoma glede porabe časa in števila poškodb na virtualnem stroju in sestoju, ki jih je beležil program simulatorja. Podane so usmeritve za prihodnje študije in spremljanje učinkov strojnikov pri delu.
Ključne besede: stroji za sečnjo, strojna sečnja, simulator, učenje
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4511; Prenosov: 1779
Celotno besedilo (1,37 MB) |
1278. Biodiversity of types of ectomycorrhizae in a norway spruce stands on PokljukaUrša Vilhar, Igor Smolej, Tadeja Trošt Sedej, Lado Kutnar, Hojka Kraigher, 2004, izvirni znanstveni članek Povzetek: Types of ectomycorrhizae were studied in soil cores from a young regeneration center in an autochthonous Norway spruce stand on Pokljuka (Triglav National Park, 1200 m.a.s.l.). Soil cores of equal volume (274 ml, 0 - 18 cm deep) weretaken from 33 sampling plots. In the samples all the roots were counted and types of ectomycorrhizae briefly characterized. From these data diversity indices (species diversity (d) and Shannon- Weaver index of diversity (H)) were calculated. Interactions among mycorrhizae, light regime and survival of spruce seedlings were studied. Out of about 50,000 root tips approximately 1 %were non-mycorrhizal, 63 % were old unviable mycorrhizae and 36 % were identifiable ectomycorrhizal root tips, forming 27 different types of ectomycorrhizae. Sixteen types of ectomycorrhizae were briefly characterized. The Shannon diversity index for types of ectomycorrhizae was high (3.13) with respect to the above-ground diversity of vegetation (1.7). The direct site factor was shown to be negatively correlated to ~Piceirhiza cornuta. The diffuse site factor was negatively correlated to Cortinarius sp. (obtusus type) and positively correlated to Inocybe sp. The ground vegetation cover waspositively correlated to Piceirhiza gelatinosa and the total vegetation cover to Elaphomyces sp.
Ključne besede: ectomycorrhizae, types of ectomycorrhizae, Norway spruce, natural regeneration, Pokljuka
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4282; Prenosov: 1859
Celotno besedilo (1,79 MB) |
1279. Identification of types of ectomycorrhizae on seedlings in a beech provenance trialMarjana Westergren, Tine Grebenc, Gregor Božič, Robert Brus, Hojka Kraigher, 2004, izvirni znanstveni članek Povzetek: Root systems and types of ectomycorrhizae (ECM) were analysed on three 7-year-old beech seedlings (Fagus sylvatica L.) of three provenances (Val di Sella, Idrija, Nizbor) from an international beech provenance trial and on a naturally regenerated 5-year-old beech seedling from the same site (Kamenski vrh by Novo mesto). All short roots were mycorrhizal. In the sampled 20,302 root tips 49 % were non-turgescent and unidentifiable ECM. Twenty-two different types of ECM were identified, out of which 11 were successfully determined either to the species or genus level. All ECM were described by morphological and anatomical characteristics, basidiomycetes also by molecularmethods. ECM that was not successfully determined either to the species or genus level formed a new cluster in the Slovenian mycorrhizal molecular database. Species richness and percentage of vital ECM roots were highest for the provenance from Idrija (Slovenia). The results indicate that there might be differences between provenances regarding the abundance of ECM,which should be further studied.
Ključne besede: beech, provenance trial, ectomycorrhizae, types of ectomycorrhizae
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4352; Prenosov: 1908
Celotno besedilo (2,48 MB) |
1280. Social context as a pillar of sustainable forest management - a Slovenian caseNevenka Bogataj, 2009, izvirni znanstveni članek Povzetek: Social context as more or less neglected field of sustainable development is crucial for the implementation of forest management measures. We can consider it as a basis to cope with (changing) structure characteristics. Realisation of public services, which we face when coping with economic crisis, might take this into consideration. The Forest Service network serves as a scanner of needs in their social context. It is also a respondent to local specifics in the form of forest management measures. Evidence of research on the social research in Slovenian forestry is weak, although not non-existent. We tested asystem approach, a structuring method of general public. Segmentation, a method presented, is generally known in marketing and has not been used in Slovenian forestry up to now. The two-step clustering analysis of quantitative data gathered with an inquiry of study circles (form of community learning) was used and is described herewith. The results show three general value based segments of study circle participants. The role of Slovenian foresty is changing and is not independent of its dynamic and colourful social contexts, Recognition of the society structure and dynamics may contribute to the rationalisation of organisational models during the crisis period. Hoewer, grounded actualisation of recent organisational models is possible only by considering priorities of the society's segments. We conclude with suggestion for more R&D engagement in the social pillar of multifunctional forest management, in particular as the Slovenian social context is defined by dominance of private property and forest owners' ageing, which are far from being analysed and responded to.
Ključne besede: forestry, sustainable development, structure of society, segmentation, information flow, knowledge flow
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4705; Prenosov: 1964
Celotno besedilo (309,11 KB) |
