1421. Vključevanje koncepta biotske pestrosti v prakso gojenja gozdovJurij Diaci, 2000, strokovni članek Povzetek: U~inkovit prenos koncepta biotske pestrosti v operativno delo z gozdom je mogo~ le na podlagi gozdarskega na~rtovanja. Sestavek opozarja na zapletenost koncepta biotske pestrosti in potrebo po vklju~evanju specialistov v na~rtovanje. Podaja kriti~en pogled na nekatere razlage biotske pestrosti. Namesto te`nje po maksimiranju biotske pestrosti kot alternativo predstavlja te`njo k potencialni naravni biotski pestrosti, pri ~emer izpostavlja pomen gozdnih rezervatov. Ohranjanje biotske pestrosti je uresni~ljivo s sonaravnim gospodarjenjem na celotni povr{ini gozdov; strategija delitve ekosistemov na varovalne in produktivne dolgoro~no ne more zaustaviti izumiranja vrst.
Ključne besede: gozd, gozdni rezervat, gospodarjenje z gozdom, gospodarski gozd, trajnostno gospodarjenje, gospodarjenje z gozdom, gojenje gozda, biotska pestrost, gozdarsko načrtovanje
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4457; Prenosov: 1917
 Celotno besedilo (942,76 KB) |
1422. Krajinska zgradba in biotska pestrostKatarina Groznik Zeiler, 2000, izvirni znanstveni članek Povzetek: @ivalske in rastlinske vrste se pojavljajo le tam, kjer najdejo ustrezne razmere za pre`ivetje in razmno`evanje. Z raziskavo krajinske zgradbe na Ljubljanskem barju smo potrdili pozitivno povezanost pestrej{e rabe tal s {tevilom vrst ptic. Ornitolo{ka obmo~ja, v katerih so prisotne vrste ptic nacionalnega pomena, se od ostalih povr{in po opazovanih zna~ilnosti krajinskezgradbe jasno razlikujejo. Analiza krajinske zgradbe modelnega obmo~ja v preteklosti lahko pripomore k odkrivanju smeri sprememb v prihodnosti in k oblikovanju izhodi{~ za ohranjanje biotske pestrosti v prostoru. Raziskava je potrdila teoreti~na spoznanja, da je za u~inkovito ohranjanje `ivalskih in rastlinskih vrst v kulturnih krajinah pomembno ohranjanje klju~nih zna~ilnosti krajinske zgradbe.
Ključne besede: biotska pestrost, vrstna raznolikost, mnogonamensko gozdarstvo, krajinsko gozdarstvo, večnamenska vloga gozda, biodiverziteta, zgradba krajine, raba tal, ptice, indikator pestrosti, Ljubljansko barje
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4702; Prenosov: 1903
Celotno besedilo (1,19 MB) |
1423. |
1424. |
1425. Dejavniki in kriteriji, ki vplivajo na izbor delovnih sredstev pri pridobivanju lesa v zasebnih gozdovihJurij Marenče, Iztok Winkler, 2001, izvirni znanstveni članek Ključne besede: zasebni gozd, delovno sredstvo, izbor, dejavnik izbora, kriterij, karakteristika, spravilni model
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4326; Prenosov: 1829
Celotno besedilo (1,18 MB) |
1426. Vegetacijske značilnosti izbranih pokljuških barij in okoliškega smrekovega gozdaLado Kutnar, Andrej Martinčič, 2001, izvirni znanstveni članek Ključne besede: smrekovo barje, vegetacija, rastlinska vrsta, Sphagno-Piceetum, Pino mugi-Sphagnetum, DCA ordinacija, Pokljuka
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4306; Prenosov: 1804
Celotno besedilo (2,04 MB) |
1427. |
1428. Vpliv redčenj na razvoj bukovih sestojev na Somovi goriAndrej Bončina, 1994, izvirni znanstveni članek Povzetek: V prispevku je prikazan razvoj bukovih sestojev, njihove reakcije na redčenja različne jakosti ter primerjava redčenih in naravi prepuščenih bukovih sestojev. Na raziskovalnem objektu Somova gora (Gozdnogospodarsko območje Kočevje, GE Željne-Laze, oddelka 43 in 40, montanski bukov gozd, Enneaphyllo-Fagetum) od leta 1980 spremljamo razvoj bukovih sestojev, ki so sedaj v razvojni fazi drogovnjak, nastali pa so z oplodno sečnjo pred približno petinosemdeseti leti. Opravljene so bile štiri meritve (1980, 1986, 1989 in 1993) ter redčenji (1980 in 1991). Učinki redčenj so evidentni in se kažejo v debelinskem priraščanju dreves, rastnem pospešku, debelinski strukturi, številu drevja, vrednostni podobi gozda, pokrovnosti zeliščnega sloja ter velikosti in sproščenosti krošenj. V redčenih sestojih izbranci bolje priraščajo kot ostala enako debela drevesa.
Ključne besede: izbiralno redčenje, bukovi sestoji, učinek redčenj, struktura sestoja, drogovnjak, izbranci
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4510; Prenosov: 1983
Celotno besedilo (929,99 KB)
Gradivo je zbirka in zajema 1 gradivo! |
1429. Proučevanje zgradbe naravnih gorskih gozdov v Savinjskih AlpahJurij Diaci, 1995, izvirni znanstveni članek Povzetek: Prispevek obravnava spremembe v zgradbi naravnih gorskih gozdov, ki nastajajo z naraščajočo nadmorsko višino. V obeh višinskih prerezih Dleskovške planote so zajeti značilni sestoji, od gorskega vegetacijskega pasu do gornje gozdne meje. Študija razkriva ekološko stabilnost ohranjenih gorskih gozdov ter njihovo visoko aktivnost pri oblikovanju notranjega in zunanjega okolja. Rezultati kažejo, da je posnemanje naravnih zgradb in regeneracijskih procesov pri negovanju gospodarskih gozdov nadvse smiselno in potrebno.
Ključne besede: naravni gozd, gorski gozd, zgradba sestoja, priraščanje sestoja, ekološka regeneracija gozda, mrtva lesna masa, Savinjske Alpe, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4514; Prenosov: 1893
Celotno besedilo (1,65 MB) |
1430. Spremembe gozdne vegetacije kot posledica učinkovanja onesnaženega zrakaIvan Smole, Lado Kutnar, 1995, izvirni znanstveni članek Povzetek: Podan je pregled dosedanjega dela, prvih rezultatov raziskave in smernice za nadaljne delo. Dosedanja dognanja niso jasno potrdila domneve, da se pritalna vegetacija pod vplivom onesnaženega zraka tudi v naših gozdovih spreminja. V bodoče se bo raziskava razširila na večje število objektov, stanje pritalne vegetacije pa bomo spremljali v daljših časovnih presledkih kot doslej.
Ključne besede: gozd, pritalna vegetacija, floristična sestava, onesnaženost zraka, emisija, onesnaženost tal, sprememba vegetacije, kvalitativna analiza, rastščni dejavnik, srednja vrednost, Slovenija, Srednja Evropa
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4379; Prenosov: 1900
Celotno besedilo (324,77 KB) |
