1381. Obseg bioloških vlaganj v gozdove v SlovenijiDarij Krajčič, 1999, izvirni znanstveni članek Povzetek: Članek obravnava obseg in trende bioloških vlaganj v slovenske gozdove od leta 1970. Zaradi spreminjanja površine gozdov in primerljivostjo s tujino izračunava intenziteto vlaganj v površini gojitvenih del na celotno površino gozdov. Pri tem ugotavlja padec vlaganj v zadnjem obdobju in predlaga rešitve za nastale razmere. Objektivna primerjava s tujino je zaradi različnega stanja gozda, različnih kategorij gozdnogojitvenih del, tradicije, ekonomske moči dežele idr. težavna.
Ključne besede: biološka vlaganja, subvencija, intenziteta vlaganj, gozdarstvo, gozdarska politika, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4287; Prenosov: 1804
 Celotno besedilo (683,14 KB) |
1382. Mrtvo drevje v pragozdu PečkaMarko Debeljak, 1999, izvirni znanstveni članek Povzetek: Raziskava obravnava mrtvo drevje in njegove ostanke na raziskovalnih ploskvah pragozda Pečka na rastišču Abieti-Fagetum dinaricum. Obravnava štiri razpadne stadije: panje, gomile, ležeče ostanke, stoječa mrtva drevesa in njihove ostanke. Razpadne stadije smo opisali in določili izračun njihovega volumna. Razpadne stadije smo primerjali med seboj, ugotovili zakonitosti oblike razpada za bukev in jelko ter izvedli količinsko primerjavo z živim drevjem naraziskovalni povr{ini. Rezultati raziskave nakazujejo izredno pomembnost prisotnosti mrtvega drevja za vzdrževanje evolucijsko dosežene kompleksnosti gozdnega ekosistema, tudi v razmerah, ko v gozdu prevladujejo navidezni procesi razgradnje sestoja.
Ključne besede: pragozd, Pečka, mrtvo drevje, razpadni stadij, Abieti-Fagetum dinaricum, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4236; Prenosov: 1861
Celotno besedilo (894,07 KB) |
1383. Odziv drevesnih tkiv na poškodbe in infekcijo 2. kambijeva conaPrimož Oven, 1999, pregledni znanstveni članek Povzetek: Odziv kambijeve cone na poškodovanja in infekcijo je kompleksen prostorski in časovni proces nastajanja zaščitnih tkiv in regeneracije sistema sekundarnih vaskularnih tkiv. Odziv na robu rane vključuje razvoj kalusa, nastanek primarne zaščitne ligno-suberinske plasti in novega periderma na površini kalusa ter novega vaskularnega kambija v osrednjem delu kalusa. Z aktivnostjo novega vaskularnega kambija se prične proces preraščanja rane. Barierna cona (CODIT) je specializirano zaščitno tkivo, ki nastaja distalno od roba rane kot odziv kambijeve cone, ki je `e obstajala v trenutku poškodovanja. Obravnavamo dejavnike, ki vplivajo na variabilnost odziva.
Ključne besede: les, mehanska poškodba, kambijeva cona, ranitev, odziv, kalus, ligno-suberinska plast, nekrofilaktični periderm, barierna cona, poranitveni les, preraščanje rane
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4548; Prenosov: 1883
Celotno besedilo (1,31 MB) |
1384. Metodologija reševanja ekonomsko-ekoloških problemov v lesnoindustrijskih podjetjihLeon Oblak, 1999, izvirni znanstveni članek Povzetek: Ohranitev in varovanje okolja je eden največjih izzivov, ki si jih je svet zadal za naslednje desetletje. Za uresničitev ciljev okolju prijaznega gospodarskega razvoja potrebujemo dinamična, prilagodljiva in rentabilna podjetja ter pripravljenost spopasti se z ekološkimi izzivi. Ker tudi lesna industrija sodi med nezanemarljive onesnaževalce okolja, postajajo odločitve za okolju prijazno proizvodnjo in okoljsko sprejemljive izdelke, poleg že obstoječih ekonomskih kriterijev, nujnost in eden izmed zelo pomembnih strateških ciljev lesne industrije. Težave nastopijo, ker v ekološkem sistemu nimamo le parametrov, podanih z numeri~nimi spremenljivkami, temveč tudi take,ki temeljijo na subjektivnih ocenah in vrednostnih sodbah in jih je težko opisati z absolutnimi vrednostmi. Izbira optimalnih ekonomsko-ekoloških odločitev v lesnoindustrijskih podjetjih pa je še toliko bolj zapleten in zahteven proces, ker so cilji običajno v medsebojnem konfliktu. Članek prikazuje metodologijo za ugotavljanje obstoječega ekološkega stanja v lesnoindustrijskih sistemih in izbiro optimalnih odločitev pri upravljanju z njimi glede na ekonomsko-ekološke kriterije.
Ključne besede: lesnoindustrijsko podjetje, ekonomija, ekologija, matematični model, optimizacija
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4522; Prenosov: 1882
Celotno besedilo (756,92 KB) |
1385. Računalniško podprta analiza slike mikro- in makroobjektovTom Levanič, 1999, pregledni znanstveni članek Povzetek: Delo prikazuje možnost uporabe analize slike za preučevanje mikroskopskih in makroskopskih objektov v gozdarski in lesarski stroki. Opiše strojno in programsko opremo za postavitev sistema za analizo slike in pove, kako dobimo sliko v računalnik. Ko je slika zajeta in shranjena na računalniški medij jo je potrebno pripraviti za nadaljnjo obdelavo. Najprej ji je potrebno izboljšati kakovost, nato izvesti klasifikacijo pikslov, umerjanje sistema in na koncu opraviti meritve. Meritve lahko opravljamo na klasificirani in neklasificirani sliki. Na koncu je podanih še nekaj teoretičnih in praktičnih primerov uporabe analize slike.
Ključne besede: računalništvo, avtomatska obdelava podatkov, analiza slike, lesna anatomija, dendrologija, dendrokronologija
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4386; Prenosov: 1862
Celotno besedilo (1,30 MB) |
1386. Modelni izračun vpliva ceste na povečanje vrednostnega donosa gozdaJanez Krč, 1999, izvirni znanstveni članek Povzetek: Opisali smo modelni izračun vpliva gozdne ceste na vrednost gozdne rente. Analizirali smo spremembo karte oblik spravila lesa in gozdno takso v odsekih,na katere izbrana cesta neposredno vpliva. Izračun primerja stroške gradnje in vzdrževanja ceste z razliko v gozdni taksi, ki je posledica spremenjenih stroškov spravila lesa. Diskontirane vrednosti stroškov in donosa primerjamo po treh različicah v odvisnosti od podmen za določanje odprtosti gozda. Raziskava je pokazala, da gostitev cestnega omrežja v že odprte predele gozdov ne povrne stroškov gradnje in vzdrževanja cest, če upoštevamo le nižje stroške spravila lesa. Cesta mora imeti zato poleg gospodarske tudi vrsto socialnih in splošnokoristnih vlog, ki pa jih ne moremo kvantitativno vrednotiti z enotnimi merili, ker še niso postavljena. Postopek primerjave je povsem determinističen, ponovljiv in prilagojen uporabi računalniškega modela pri presoji vpliva obstoječih ali načrtovanih novih gozdnih prometnic.
Ključne besede: gozdna prometnica, gozdna cesta, ocena, donos ceste, vrednost gozda, povečanje vrednosti, spravilo lesa, računalniški model
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4639; Prenosov: 1864
Celotno besedilo (757,37 KB) |
1387. Ocena življenjskega kroga proizvodov v gozdarstvuBoštjan Košir, 1999, pregledni znanstveni članek Povzetek: Podajamo opis in strukturo metode ocene življenjskega kroga proizvodov s poudarkom na gozdarstvu. Nekaj primerov, vzetih iz tujih študij prikazuje temeljne dileme in pomanjkljivosti pri uporabi metode v gozdarstvu. Opredeljujemo problem dokazovanja ekološke primernosti in opisujemo razlike med certificiranjem v gozdarstvu ter označevanjem ekološke primernosti proizvoda (eco-labelling). Nakazujemo pomen standardov serije ISO 14000.
Ključne besede: gozdni proizvod, življenski krog, ocena, certificiranje, gozdarstvo, ekološka primernost, označevanje primernosti, standard, ISO 14000, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4102; Prenosov: 1820
Celotno besedilo (1,32 MB) |
1388. Prostorska ogroženost populacij divjega petelina (Tetrao urogallus L.) v Sloveniji leta 1998Miran Čas, 1999, izvirni znanstveni članek Povzetek: Leta 1998 je v ponovljenem vseslovenskem popisu aktivnosti rastišč divjega petelina (Tetrao urogallus L.) sodelovalo 473 lovcev in gozdarjev v 1.234 opazovanjih. Od skupno evidentiranih 559 rastišč je aktivnih le še 273 (49 %). Od 495 rastišč (88,6 %) v alpskem prostoru je bilo aktivnih 51 %, od ostalih 64 rastišč v dinarskem prostoru je aktivnih 33 %. Aktivne populacije so prisotne na 74 % površine evidentiranega območja razširjenosti. 80,3 % območja razširjenosti je ohranjenega v alpskem (22 ptic/km2) in 19,7 % v dinarskem prostoru (0,07 ptic/km2) na 4.839 km2 ali 22 % površine Slovenije. Delež aktivnih rastišč v gozdovih na površinah po 200 m višinskih pasovih narašča linearno, od samo še 16 % aktivnih rastišč nad 601 do 800 m nadmorske višine do 70 % nad 1.401 do 1.600 m. Pod 1.000 m je le 11,2 % vseh aktivnih rastišč. Optimum populacijske gostote je nad 1.201 do 1.600 m na 66 % vseh aktivnih rastišč z 0,59 ptic in 0,18 aktivnega rastišča/km2. Po letu 1986 je število aktivnih rastišč upadlo za 199 (42 %), od tega za 41 % v alpskem in 53% v dinarskem prostoru. Število opuščenih rastišč narašča linearno s padanjem po 200 metrskih višinskih pasovih, od 22,9 % nad 1.401 do 1.600 m do 78,9 % nad 601 do 800 m. Najbolj ogrožena so robna območja razširjenosti v predalpskem ter v dinarskem prostoru, najbolj ohranjena so v gorskih gozdovih smreke in bukve.
Ključne besede: divji petelin, Tetrao urogallus (L.), areal razširjenosti, habitat, gozd, gozdnata krajina, spreminjanje gozda
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4641; Prenosov: 1886
Celotno besedilo (3,01 MB) |
1389. Spremembe oblike cestišča pri različnih načinih investicijskega vzdrževanja gozdne cesteRobert Robek, Igor Potočnik, Darij Krajčič, 1999, izvirni znanstveni članek Povzetek: Optimizacija vzdrževanja omrežja gozdnih cest narekuje oblikovanje mreže modelnih odsekov, na katerih je mogoče spremljati vlaganja in vrednotiti dolgoročne učinke opravljenih del. Na štirih modelnih odsekih gozdne ceste smo proučevali kratkoročne spremembe oblike prečnih profilov cestišča pri investicijskem vzdrževanju z minimalnim in optimalnim nasutjem posipnega materiala avtohtonega izvora ter dveh načinih utrditve materiala: dvakratnem prehodu valjarja in utrjevanje z vožnjo kamionov. Na podlagi numerične obdelave meritev prečnih profilov smo ugotovili značilno znižanje indeksa prečne neravnosti (IPN) pri tanko nasutih profilih in neznačilno povečanje IPN po simulaciji rabe na nevaljanih profilih. Povprečni prečni naklon vozišča, povprečna širina cestišča in povprečna globina jarka se niso značilno spremenili. Spremembe širine naprav za odvodnjavanje so v večini primerov nastale na račun zožitve vozišča, pri vseh načinih pa se je povečala relativna globina. Dolgoročne učinke proučevanih načinov vzdrževanja bo potrebno analizirati s ponovnimi meritvami in preveriti na primerljivih odsekih v različnih geoklimatskih razmerah, kar zahteva resno obravnavo koncepta modelnih odsekov.
Ključne besede: cestišče, gozdna cesta, gozdna prometnica, vzdrževanje cestišča, valjanje, indeks prečne neravnosti, modelni odsek
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4346; Prenosov: 1866
Celotno besedilo (973,80 KB) |
1390. Prvi seznam makromicet s širšega območja Šaleške dolineSamar Al Sayegh-Petkovšek, Boštjan Pokorny, Andrej Piltaver, 2003, izvirni znanstveni članek Povzetek: V letu 2001 in 2002 smo popisovali makromicete v Šaleški dolini in njeni okolici. Evidentirali smo 316 vrst makromicet, med njimi 14 vrst s slovenskegaseznama zavarovanih gliv: knežja mušnica ali karželj (Amanita caesarea), velikoluska mušnica (Amanita strobiliformis), votlobetni gobanček (Boletinus cavipes), kraljevi goban (Boletus regius), luskasti različek navadne lisičke (Cantharellus cibarius var. amethysteus), žolta lisička (Craterellus lutescens), švicarski polžar (Chroogomphus helveticus), čokata žilolistka (Gomphus clavatus), rožnati slinar (Gomphidius roseus), modreči bledotrosnik (Gyroporus cyanescens), bleščava luskarica (Phaeolepiota aurea), hrastov glivec (Sparassis brevipes), črni kuštravec (Strobilomyces strobilaceus) in orjaška kolobarnica ali čebular (Tricholoma colossus). Poleg zavarovanih smo evidentirali številne redke vrste. Pojavljanje zavarovanih in redkih vrst nakazuje njihovo veliko pestrost, zato predlagamo nadaljnjo sistematično inventarizacijo makromicet Šaleške doline. Pojavljanje gliv smo ocenili z bioindikativnega vidika in ga hkrati primerjali s seznami ogroženih gliv Evrope.
Ključne besede: makromicete, inventarizacija, biotska pestrost, Šaleška dolina
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4669; Prenosov: 1923
Celotno besedilo (2,17 MB) |
