1371. |
1372. |
1373. |
1374. |
1375. Meritve sončnega sevanja v gozdu - I. presoja metod in instrumentovJurij Diaci, 1999, pregledni znanstveni članek Povzetek: Energija sonca napaja ekosisteme na zemlji, zato so meritve sevanja temelj ekoloških raziskav v gozdovih. Vsaj osnovne zakonitosti porazdelitve sevanja v vegetaciji mora poznati tudi praktik gojitelj. Na področju meritev sončnega sevanja smo priča hitremu razvoju metod in instrumentov. Prispevek uvodoma predstavlja sončno sevanje kot enega najpomembnejših ekoloških dejavnikov ter njegov pomen za gojenje gozdov. Osrednji del članka predstavlja in ocenjuje uveljavljene metode za merjenje in ocenjevanje sončnega sevanja v gozdovih. Na podlagi primerjave metod ugotavljamo, da je za zahtevnej{e raziskave gozdne vegetacije zelo primerna uporaba več PUR (Photosynthetically Usable Radiation - fotosintetsko uporabno sevanje) tipal, krmiljenih z računalnikom. Obetavno bodočnost ima tudi metoda ocenjevanja sevanja z analizo fotografije nebesnega svoda. Na tem principu deluje tudi stabilni horizontoskop, katerega uporaba je še posebej priporočljiva za praktično gojenje gozdov.
Ključne besede: sončno sevanje, meritve sevanja, gojenje gozda, fotosinteza, fotosintetsko aktivno sevanje, fotosintetsko uporabno sevanje, pretok energije, gozd, pregled literature
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4484; Prenosov: 1859
 Celotno besedilo (1,32 MB) |
1376. Nova spoznanja o razširjenosti in rastiščih vrste Pulmonaria stiriaca Kerner v Beli krajiniMarko Accetto, 1999, izvirni znanstveni članek Povzetek: V prispevku nas avtor seznanja z rastišči in novimi nahajališči vrste Pulmonaria stiriaca Kerner v Beli krajini, ki so najjužnejša v Sloveniji in hkrati v okviru njene celotne raz{irjenosti. V Beli krajini ta vrsta raste na rastiščih asociacij Aconito variegati-Quercetum roboris, Epimedio alpini-Quercetum roboris, Querco-Carpinetum var. geogr. Epimedium alpinum, Hedero-Fagetum var. geogr. Epimedium alpinum in Pseudostellario-Carpinetum, kjer je graditeljica subasociacij - pulmonarietosum stiriacae. Najobilneje se pojavlja v osrednjem gozdnem območju Bele krajine na kvartarnih in pleistocenskih nanosih, kjer je kazalka zmerno kislih do kislih in hkrati svežih do vlažnih tal. Zunaj omenjenega območja prevladuje vrsta Pulmonaria officinalis.
Ključne besede: Pulmonaria stiriaca, štajerski pljučnik, endemit, vzhodne Alpe, flora, vegetacija, areal razširjenosti, Bela krajina, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4258; Prenosov: 1834
Celotno besedilo (628,43 KB) |
1377. Nekateri ekofiziološki kazalci stresa pri dobu (Quercus robur L.) v severovzhodni SlovenijiMatjaž Čater, Franc Batič, 1999, izvirni znanstveni članek Povzetek: Opazno sušenje in fiziološko pešanje doba (Quercus robur L.) je posebno izrazito v Prekmurju v zadnjem desetletju zaradi sušnega podnebja, neugodne razporeditve padavin in možnih hidromelioracijskih ukrepov. Prispevek obravnava povezavo med vodnim stresom in kazalci vodnih razmer (višina podtalnice, padavine, vodostaji rek Mure in Ledave) ter drugimi kazalci stresa(vodni potencial, električna prevodnost kambijeve cone, osutost krošnje)v gozdnem kompleksu Murska šuma na skrajnem vzhodu Slovenije, kjer stabili izbrani dve ploskvi z različno poškodovanostjo dobovih dreves. Tam smo mesečno določali vodni potencial, električno prevodnost kambijeve cone in osutost krošnje. Meritve so pokazale zvezo med vodnim potencialom in gladino podtalnice, ki je bila na ploskvi z bolj prizadetimi dobovimi drevesi večja, kot na ploskvi z manjšo prizadetostjo. Vzporedno s terenskimi opazovanji je potekal lončni poskus v kontroliranih pogojih na petletnih dobovih sadikah, opravljen v avgustu. Točka začetnega zapiranja listnih rež je bila v intervalu med -0,5 in -0,7 MPa, nepovratno zapiranje pa je povzročil vodni potencial pod (bolj negativen) -1,62 MPa.
Ključne besede: dob, Quercus robur (L.), propadanje, rastišče, vodni režim, ksilemski vodni potencial, električna upornost, kambij, kambijeva cona, Prekmurje, Murska šuma, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4480; Prenosov: 1900
Celotno besedilo (1,43 MB) |
1378. Proučevanje pestrosti in rodovitnosti gozdnih rastišč na Sežansko-Komenskem KrasuMihej Urbančič, Franc Ferlin, Lado Kutnar, 1999, izvirni znanstveni članek Povzetek: Cilj raziskave je bil analizirati talne lastnosti, tla razvrstiti, oceniti rodovitnost rastišč in ugotoviti pestrost vegetacije v starejših (95 - 105 letnih) monokulturah črnega bora. Terenski del raziskave je potekal leta 1998 v gozdnogospodarski enoti Sežana na objektih Kobjeglava in Podgovec. Na vsakem objektu smo na 50 metrski mreži naključno izbrali po 15 raziskovalnih ploskev velikosti 20 Û 20 m. Sestoje na ploskvah smo pedološko, fitocenološko in prirastoslovno proučili. Pedološke preiskave so pokazale, da so se (po FAO-Unesco klasifikaciji) na apnencih in dolomitih razvili liti~ni in rendzični leptosoli, evtrični in kromični kambisoli ter kromični luvisoli. Značilna je velika mikrorastiščna pestrost talnih tipov. Deleži talnih tipov, globina tal ter površinska kamnitost oziroma skalovitost so dobri kazalniki rodovitnosti rastišč. Povezanost rodovitnostnih rangov, določenih na podlagi talnih spremenljivk, z rangi, določenimi na podlagi prirastoslovnih spremenljivk (srednje višine dominantnih dreves črnih borov) so po ploskvah razmeroma tesne (rS = 0,62 - 0,65**). V borovih sestojih, ki jih porašča realna antropogena združba Seslerio autumnalis-Pinetum nigrae Zupančič 1997 (nom. prov.), smo ugotovili naslednje potencialne rastlinske združbe: Ostryo-Quercetum pubescentis (HT. 1950) Trinajstia 1974, ki so slabše rodovitnosti, ter Seslerio autumnalis-Quercetum petraeae Poldini (1964) 1982 in Seslerio autumnalis-Carpinetum betuli Zupančič 1997 (nom. prov.), ki so boljše rodovitnosti.
Ključne besede: tla, gozdna tla, Kras, rodovitnost tal, rastnost sestoja, črni bor, Pinus nigra (Arnold.), talni tip, klasifikacija tal, Komensko-Sežanski Kras, realna vegetacija, potencialna vegetacija, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4588; Prenosov: 1907
Celotno besedilo (1,57 MB) |
1379. Popis stanja gozdov v Sloveniji leta 1998 na 16x16 km mreži, spremembe stanja v obdobju 1987-1998 in stanje gozdov v EvropiRobert Mavsar, 1999, izvirni znanstveni članek Povzetek: Predstavljamo rezultate popisa poškodovanosti gozdov, ki smo ga 1998 opravili na mreži z gostoto 16 x 16 km. Popis je na 43 traktih zajel 1008 dreves. Ugotovili smo, da se stanje ni bistveno poslabšalo. Povprečna osutost je bila 23,5 %, poškodovanih (drevesa, katerih osutost je višja od 25 %) pa je bilo skoraj 29 % vzorčnih dreves. Podobno kot v Sloveniji je tudi stanje gozdov v Evropi, kjer se je osutost prav tako nekoliko povečala. Za nekatere evropske države predstavljamo podatke o zdravstvenem stanju gozdov v letih 1997 in 1998. Poleg poškodb, katerih vzroki nam niso znani, smo vključili v popis tudi poškodbe znanih povzročiteljev. Rezultati v primerjavi z letom 1997 niso bistveno različni. Poškodbe znanih povzročiteljev so se pojavile na 41 % dreves, še naprej prevladujejo poškodbe krošenj (delovanje primarnih škodljivcev) in debla (spravilo in sečnja).
Ključne besede: varstvo okolja, propadanje gozda, osutost drevja, popis, smpremljanje sprememb, stanje gozda, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4366; Prenosov: 1925
Celotno besedilo (898,94 KB) |
1380. Vloga fitinske kisline pri shranjevanju želoda gradna (Quercus petraea (Matt.) Liebl.)Sašo Žitnik, Hojka Kraigher, 1999, izvirni znanstveni članek Povzetek: Cilj raziskave je razviti nove postopke daljšega shranjevanja gradnovega želoda, ki bi bili poceni in praktični, saj je z zdaj znanimi metodami zaradi rekalcitrantnosti želoda možno shranjevati le nekaj mesecev. Raziskovanje sloni na hipotezi, da je vitalnost želoda po daljšem shranjevanju v pozitivni korelaciji z vsebnostjo fitinske kisline v njem, kar je v pozitivni korelaciji z vsebnostjo razpoložljivega fosforja v tleh. Poskus je zastavljen kot študija enega primera na dveh izbranih ploskvah, poraslih z gradnom. Ploskvi se bistveno razlikujeta po vsebnosti celotnega fosforja v listih, kar smo uporabili kot kazalec razpoložljivega fosforja v tleh. Želod smo nabrali na ploskvah oktobra 1997. Nato je bil shranjen 9 mesecev, do avgusta 1998. Pred shranjevanjem in nato vsake tri mesece smo opravili naslednje analize: vlažnost in kalivost želoda, vsebnost hranil (P, K, Ca, Mg) in vsebnost fitinske kisline. Pokazalo se je, da je na ploskvi z večjo vsebnostjo celotnega fosforja v listih tudi večja vsebnost celotnega fosforja v želodu. Na tej ploskvi je tudi večja vsebnost fitinske kisline v želodu, hkrati pa je večja njegova kalivost. Vendar so razlike opazne samo na začetku shranjevanja,nato postopoma izginejo. Rezultati kažejo, da bi lahko obstajala pozitivna korelacija med vitalnostjo želoda po daljšem času shranjevanja, vsebnostjo fitinske kisline v njem in vsebnostjo fosforja v tleh, vendar dosedanji rezultati niso pokazali statistično značilnih razlik.
Ključne besede: semenarstvo, želod, graden, Quercus petraea (Matt.(Liebl.)), shranjevanje, fitinska kislina, fosfor, kalivost, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4422; Prenosov: 1884
Celotno besedilo (1,26 MB) |
