1. |
2. |
3. |
4. |
5. |
6. |
7. |
8. Kako nastajajoči vodni kataster vpliva na določanje hidrološke funkcije gozda?Janez Pirnat, Milan Kobal, 2022 Povzetek: Sedanji sistem funkcij gozdov, ki ga v osnovi prinaša Zakon o gozdovih iz leta 1993, je potreben nadgradnje, saj je funkcij zelo veliko, njihove vsebine pa se pogosto podvajajo. Ob takratnem prvem kartiranju funkcij gozdov se je gozdarstvo opiralo predvsem na svoje lastne prostorske sloje, zdaj pa so na voljo podrobnejše prostorske zbirke tudi drugih uporabnikov prostora. Oboje je nov izziv za prikazovanje in vsebinsko vrednotenje ukrepov za zagotavljanje trajnosti funkcij gozdov ter prilagojenega gospodarjenja z gozdovi. V prispevku smo obravnavali hidrološko funkcijo gozda, deloma zaradi aktualnih razmer v Slovenij in svetu (poplave, suše), deloma pa zato, ker novejši podatki o vodnem katastru bistveno nadgrajujejo bazo podatkov o vodah. Če kot velikost orisa okrog površinskih voda upoštevamo eno drevesno višino, je to 120.688,64 ha gozdov, kjer bi bila po dosedanjih kriterijih lahko poudarjena hidrološka funkcija gozda. Daleč največ takih gozdov je ob vodotokih, sledijo izviri in mokrotne površine.
Ključne besede: sistem funkcij gozdov, hidrološka funkcija gozda, vodni kataster
DiRROS - Objavljeno: 08.03.2022; Ogledov: 129; Prenosov: 54
 Celotno besedilo (273,55 KB) |
9. Tveganja, koristi in upravljanje s tujerodnimi drevesnimi vrstami v alpskem prostoru : rezultati spletne anketeAleksander Marinšek, Simon Zidar, Janez Kermavnar, Lado Kutnar, Ajša Alagić, Anica Simčič, 2022 Povzetek: Prispevek predstavlja mnenja in poznavanje tujerodnih drevesnih vrst (TDV) deležnikov, ki pri svojem delu prihajajo v stik s TDV v gozdnih, urbanih in periurbanih območjih v Sloveniji. Mnenja smo pridobili s spletno anketo v letu 2020, ki je bila v okviru projekta ALPTREES del raziskave v vsaki od petih partnerskih držav (Slovenija, Avstrija, Nemčija, Italija in Francija) alpskega prostora. Analizirali smo odgovore slovenskih deležnikov in tako pridobili informacije o poznavanju, dojemanju in odnosu deležnikov do TDV. S spletnim anketiranjem smo dobili odgovore na vprašanja 120 posameznikov. Z analizo odgovorov smo ugotovili, da večina anketirancev prepoznava TDV in invazivne tujerodne drevesne vrste (ITDV) v Sloveniji. Na splošno anketiranci menijo, da TDV prinašajo tveganje v alpski prostor. Anketiranci so kot najbolj razširjene TDV ocenili robinijo (Robinia pseudoacacia), veliki pajesen (Ailanthus altissima), pavlovnijo (Paulownia tomentosa), navadno ameriško duglazijo (Pseudotsuga menziesii), rdeči hrast (Quercus rubra) in zeleni bor (Pinus strobus). Med najbolj invazivne TDV uvrščajo robinijo, veliki pajesen, pavlovnijo, octovec (Rhus typhina) in ameriški javor oz. negundovec (Acer negundo). Slaba polovica anketirancev je izrazila srednje veliko zaskrbljenost glede vpliva ITDV, kar četrtina vprašanih pa je zaradi TDV zelo zaskrbljena.
Ključne besede: tujerodne drevesne vrste, invazivne tujerodne drevesne vrste, alpski prostor, upravljanje, tveganje
DiRROS - Objavljeno: 08.03.2022; Ogledov: 164; Prenosov: 62
Celotno besedilo (431,99 KB) |
10. |
