Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "vrsta gradiva" (1) AND "polno besedilo" AND "organizacija" (Zveza gozdarskih društev Slovenije) .

1 - 10 / 413
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
In memoriam : Janez Ponikvar (1940–2021)
Vili Potočnik, 2022, poljudni članek

Objavljeno v DiRROS: 11.08.2022; Ogledov: 29; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (140,92 KB)

3.
Upravljanje z mestnimi gozdovi postaja vse aktualnejši izziv slovenskih mest
Tina Simončič, Matjaž Guček, Jurij Kobe, 2022, strokovni članek

Ključne besede: mestni gozdovi, upravljanje z gozdovi, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 11.08.2022; Ogledov: 25; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (96,37 KB)

4.
5.
Namnožitev bukovega rilčkarja skakača in bukove listne uši v letu 2022
Marija Kolšek, 2022, strokovni članek

Ključne besede: varstvo gozdov, hrošči, bukev, bukov rilčkar skakač, bukova listna uš, hiranje
Objavljeno v DiRROS: 11.08.2022; Ogledov: 11; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (147,39 KB)

6.
Izpust risa Bliska in praznovanje 30-letnice programa LIFE
Maja Sever, 2022, poljudni članek

Ključne besede: ris, doselitev, Slovenija, gospodarjenje z divjadjo
Objavljeno v DiRROS: 11.08.2022; Ogledov: 17; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (192,15 KB)

7.
8.
9.
Rast in kakovost metasekvoje (Metasequoia glyptostroboides Hu et Cheng) v živem arhivu pri Ljubljani
Iza Petek, Gregor Božič, Dušan Jurc, Maja Jurc, Kristjan Jarni, Robert Brus, 2022, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Analizirali smo živi arhiv metasekvoje (Metasequoia glyptostroboides Hu et Cheng) na obrečnem rastišču ob Savi pri Ljubljani. Osnovan je bil v letih 1993 in 1994 s sadikami, vzgojenimi iz originalnih semen z območja na Kitajskem, kjer je bila vrsta opisana (klasično nahajališče oz. locus classicus). Drevesa v nasadu so bila prvič izmerjena spomladi leta 2000 in nato še leta 2006, spomladi v letu 2020 pa smo meritve ponovili. V starosti 30 let je povprečno drevo merilo v višino 20,7 m, povprečni premer koreninskega vratu na višini debla 0,1 m je znašal 72,3 cm, povprečni premer debla na prsni višini pa 51,4 cm. Ugotovili smo, da je pogostnost reproduktivnih organov, torej storžev in moških cvetov, povezana s premerom in višino drevesa. Užlebljenost debla je zelo variabilna in povezana s premerom, zelo variabilno je tudi zmanjšanje premera z višino. Povezave med omenjenimi znaki in lego drevesa v nasadu nismo ugotovili. Svetloba oziroma lega v nasadu ni edini dejavnik, ki vpliva na lastnosti posameznega drevesa, vzrok je tudi genetska variabilnost med drevesi.
Ključne besede: Metasequoia glyptostroboides, semenski nasad, rast, kakovost, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 11.08.2022; Ogledov: 14; Prenosov: 13
.pdf Celotno besedilo (694,92 KB)

10.
Pomen analize dominantnih dreves za gozdnogospodarsko načrtovanje na primeru kisloljubnega bukovja z rebrenjačo
Andrej Bončina, 2022, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Poznavanje razvoja dominantnega drevja je pomembno za spremljavo razvoja enomernih sestojev, določanje režima redčenj, ciljnih premerov drevesnih vrst in optimalnega razmerja razvojnih faz ter ocenjevanje produkcijske sposobnosti gozdnih rastišč. S podatki stalnih vzorčnih ploskev smo analizirali debelinsko in višinsko rast dominantnih dreves petih drevesnih vrst kisloljubnega bukovja z rebrenjačo (smreka, bukev, graden, rdeči bor in kostanj). Za vrste smo ocenili rastiščni produkcijski indeks (SPI), ki je dominanta višina drevja pri prsnem premeru 45 cm, rastiščni indeks (SI) in prikazali postopek določanja optimalnega razmerja razvojnih faz glede na drevesno sestavo sestojev ter odločitev o ciljnih premerih drevja in pomlajevanju sestojev. Vrednosti SPI za bukev, smreko, graden, rdeči bor in kostanj so 28,4; 31,1; 25,1; 26,1 in 23,2, vrednosti SI pa 27,9; 32,5; 20,9; 22,9 in 21,7. Optimalni deleži razvojnih faz so odvisni od izbrane drevesne sestave gozdov ter odločitev glede ciljnih premerov in pomlajevanja sestojev. Model debelinskega priraščanja bukve kaže, da na njeno debelinsko rast pozitivno vplivajo prsni premer, produktivnost rastišča in raznomernost sestojev, negativno pa delež bukve v sestoju, sestojna temeljnica in naklon terena.
Ključne besede: višinska rast, debelinska rast, rastiščni indeks, rastiščni produkcijski indeks, Fagus sylvatica, Picea abies, Quercus petraea, Pinus sylvestris, Castanea sativa
Objavljeno v DiRROS: 11.08.2022; Ogledov: 15; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (472,79 KB)

Iskanje izvedeno v 1.08 sek.
Na vrh