1. Na Krasu potekala delavnica na temo sonaravnihrešitev za obnovo gozdov po naravnih ujmahBoris Rantaša, David Debevec, Marjana Westergren, Matej Kravanja, Boštjan Košiček, Andrej Breznikar, Katja Kavčič Sonnenschein, 2026, poljudni članek Ključne besede: obnova gozdov, delavnice, naravne ujme, Kras
Objavljeno v DiRROS: 09.07.2026; Ogledov: 161; Prenosov: 68
 Celotno besedilo (209,29 KB) |
2. Podgorska bukovja na karbonatnih kamninahAndrej Rozman, Valerija Babij, Matija Klopčič, Aleš Poljanec, Igor Dakskobler, Lado Kutnar, Andrej Bončina, 2026, izvirni znanstveni članek Ključne besede: Gozdni rastiščni tipi, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 09.07.2026; Ogledov: 211; Prenosov: 85
Celotno besedilo (1,07 MB) |
3. Program usposabljanj za zdravstveno varstvo rastlin in preprečevanje širjenja škodljivih organizmov – Better Training for Safer Food (BTSF)Luka Capuder, Andrej Vertelj, Matevž Konjar, 2026, strokovni članek Povzetek: Usposabljanja Better Training for Safer Food (BTSF), ki potekajo na pobudo Evropske komisije so ključnega pomena za krepitev strokovnega znanja in enotnega izvajanja fitosanitarnih ukrepov v Evropski uniji, saj omogočajo boljše razumevanje zakonodaje, zgodnje odkrivanje karantenskih škodljivih organizmov ter učinkovitejše odzive ob pojavu škodljivcev. V letu 2025 smo se posamezni fitosanitarni pregledniki zaposleni na Gozdarskem inštitutu Slovenije in Zavodu za gozdove Slovenije udeležili treh usposabljanj: »Plant Health Surveys«, namenjenega načrtovanju in izvedbi programov preiskav; »New Plant Health Regime«, ki je obravnavalo zakonodajo Evropske unije, kategorizacijo škodljivih organizmov in nadzor nad premiki blaga; ter »Contingency Planning for Priority Pests«, osredotočenega na pripravo načrtov izrednih ukrepov ob izbruhih prednostnih karantenskih škodljivih organizmov. Usposabljanja so vključevala teoretične vsebine, terenske prikaze, analize primerov in simulacije izrednih dogodkov, ki so omogočili praktično razumevanje fitosanitarnih postopkov ter izmenjavo dobrih praks med državami članicami. Pridobljeno znanje bomo uporabili za izboljšanje zasnove in izvajanja nacionalnih programov preiskav, krepitev medinstitucionalnega sodelovanja, posodobitev postopkov kriznega odzivanja ter učinkovitejše obveščanje javnosti in deležnikov. S tem prispevamo k večji pripravljenosti Slovenije na fitosanitarna tveganja ter k bolj usklajenemu in zanesljivemu sistemu varstva rastlin na ravni EU.
Ključne besede: zdravstveno varstvo rastlin, karantenski škodljivi organizmi, programi preiskav, zakonodaja, načrti izrednih ukrepov
Objavljeno v DiRROS: 09.07.2026; Ogledov: 200; Prenosov: 82
Celotno besedilo (316,38 KB) |
4. Sodelovanje slovenskih gozdarskih strokovnjakov v zvezi IUFROVasja Leban, 2026, strokovni članek Povzetek: Mednarodna zveza gozdarskih raziskovalnih organizacij IUFRO že več kot 130 let povezuje strokovnjake s področja gozdarstva, lesarstva in drugih, z gozdom povezanih področij ter skrbi za prenos znanja med njenimi člani in širše v skupnosti. V Sloveniji pri prenosu znanja in informacij s področja gozdarstva med strokovno javnostjo že skoraj sto let igra ključno vlogo revija Gozdarski Vestnik (GV). Slednja pomembno razširja tudi novice in poroča o dogajanju iz zveze IUFRO. V prispevku predstavljamo kratko zgodovino zveze IUFRO, pregled objavljenih prispevkov, povezanih z zvezo IUFRO, ter osvetljujemo vlogo slovenskih gozdarskih strokovnjakov in raziskovalcev pri delovanju zveze IUFRO. Po izgradnji korpusa besedil, objavljenih v reviji GV, smo korpus preiskali po ključnem terminu IUFRO v vseh sklonih in oblikah. Vsaki najdbi smo pripisali vsebinsko ali strukturno kategorijo in izluščili avtorje besedila, kjer se termin nahaja. V reviji GV termin prvič zasledimo leta 1957, od takrat pa v povprečju skoraj dvakrat na izdano številko. Najpogosteje ga zasledimo v kontekstu poročil z dogodki ali o dogodkih IUFRO, uporabljene metodologije ali klasifikacije, kot literatura na seznamu virov ali zgolj kot omemba v besedilu prispevka. Avtorji teh prispevkov so bili udeleženci dogodkov, funkcionarji ali uporabniki metodologije ali klasifikacije, ki je bila oblikovana pod okriljem zveze. IUFRO ostaja pomemben igralec v svetovni gozdarski sferi in nadaljuje svoje poslanstvo, pri čemer bodo sodelovali tudi slovenski strokovnjaki.
Ključne besede: zgodovina, gozdarstvo, svetovni gozdarski kongres, besedilni korpus, frekvenčna analiza, IUFRO
Objavljeno v DiRROS: 09.07.2026; Ogledov: 181; Prenosov: 68
Celotno besedilo (406,27 KB) |
5. Posebnosti rastja in rastlinstva Krajinskega parka Zgornja Idrijca v zahodni SlovenijiIgor Dakskobler, Anka Rudolf, Rafael Terpin, 2026, izvirni znanstveni članek Povzetek: Prevladujoče rastje Krajinskega parka Zgornja Idrijca je gozd. Njegove združbe uvrščamo v več kot 25 asociacij. Sestoji večine med njimi sodijo med evropsko varstveno pomembne habitatne tipe. Z gledišča varstva narave so zanimiva redka polsuha travišča na karbonatni podlagi (gozdne jase in travniki na obrobju parka), vlažna travišča in mokrišča v Idrijski Beli in v povirju Idrijce pod Mrzlo Rupo, združbe skalnih razpok in melišč ter kamnite trate na grebenih kraških planot. V bogatem rastlinstvu parka, ki obsega več kot 800 praprotnic in semenk, je tudi več kot 60 zavarovanih vrst in 57 vrst iz rdečega seznama Republike Slovenije. Tod uspeva pet evropsko varstveno pomembnih rastlin: Primula carniolica, Primula × venusta, Hladnikia pastinacifolia, Aquilegia iulia in Cypripedium calceolus. Rastlinske združbe, ki smo jih popisali Parku, uvrščamo v petnajst evropsko varstveno pomembnih habitatnih tipov.
Ključne besede: vegetacija, Aremonio-Fagion, flora, endemiti, Ranunculus braun-blanquetii, Natura 2000, občina Idrija
Objavljeno v DiRROS: 09.07.2026; Ogledov: 150; Prenosov: 81
Celotno besedilo (1,76 MB) |
6. |
7. |
8. Zaključni dogodek projekta Forest EcoValue: gozdovi lokalnim skupnostim nudijo veliko več kot le lesTina Simončič, Matjaž Guček, Živa Bončina, Milan Kobal, Janez Logar, Andrej Arih, Marin Radovčić, 2026, strokovni članek Ključne besede: lokalne skupnosti, ekosistemske storitve
Objavljeno v DiRROS: 20.04.2026; Ogledov: 317; Prenosov: 122
Celotno besedilo (553,41 KB) |
9. Kisloljubno gorsko-zgornjegorsko bukovjeValerija Babij, Andrej Rozman, Lado Kutnar, Aleš Poljanec, Matija Klopčič, Igor Dakskobler, Andrej Bončina, 2026, izvirni znanstveni članek Ključne besede: Gozdni rastiščni tipi, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 20.04.2026; Ogledov: 341; Prenosov: 170
Celotno besedilo (853,10 KB) |
10. Lubadar je ostal lubadar : odgovor na prispevek Ko lubadar postane zvezdar – ustaljenost terminologije kot temelj učinkovite komunikacije v gozdarstvu, GV, 2025, 83, 9/10, 289–291Maja Jurc, Roman Pavlin, 2026, polemika, diskusijski prispevek, komentar Ključne besede: podlubniki, strokovna terminologija, ozaveščanje, komunikacija, terminologija, ustaljena imena, zdravje gozdov, slovenksi jezik
Objavljeno v DiRROS: 20.04.2026; Ogledov: 382; Prenosov: 164
Celotno besedilo (242,19 KB) |
