171. Karizmatična oblast in civilna religija v Jugoslaviji - "titoizem"Nikola Milosavić, 2020, ni določena Povzetek: Marcella María Althaus-Reid opredeli svoj teološki diskurz kot kritiko teologij osvoboditve s primesmi queerovske teologije. Očita jim vzpostavitev uniformira-nega novega razreda ubogih, ki so jih tudi te prikrajšale za lastno resničnost, saj so bile preveč pod vplivom zahodnjaške oz. totalitarne, T-teologije. Koncept dostojnosti je pomemben za družbe Južne Amerike in tradicionalna teologija ga pomaga ohranjati. Da bi prišlo do resnične osvoboditve, jo je treba postaviti v resničnost ljudi, ki je z vidika dostojnosti nedostojna: skrajna revščina je tesno povezana s spolnostjo, saj so telesa edino, kar revni še posedujejo. V krščanski teologiji, zlasti pa duhovnosti, je zelo prisoten vidik božjega profita: načelo, da Bog v razmerju do človeka ne sme biti v imaginarni izgubi. Gre za neke vrste odplačni odnos. Ta je lepo viden v pripovedi o Abrahamovem pogajanju z Bogom, da bi prizanesel Sodomi in Gomori. Nasproti tej pripovedi so postavljene tri podobe iz Jezusove-ga življenja, ki so transgresije ustaljene spodobnosti: učenci smukajo klasje, kjer gre za vprašanje prekoračitve sobotnega počitka, Jezusov pogovor s Samarijanko, kjer Jezus prekorači ustaljeni red medosebnih odnosov na spolni in religiozni rav-ni, ter križanje in vstajenje, ki pomenita prelom na bivanjski ravni. Če je profit eden glavnih značilnosti patriarhalno-heteronormativne konstrukcije družbe, po-tem pomeni Božje popolno samodarovanje v Jezusu dokončen prelom z logiko božjega profita. To je osvobajajoče za človeka in za podobo Boga. Nespodobnost je tako vpisana v samo evangeljsko sporočilo.
Ključne besede: Jugoslavija, titoizem, ideologija, civilna religija
Objavljeno v DiRROS: 28.03.2022; Ogledov: 640; Prenosov: 346
 Celotno besedilo (215,43 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
172. Prelom logike božjega profita v perspektivi nespodobne teologijeIgnac Navernik, 2020, ni določena Povzetek: Marcella María Althaus-Reid opredeli svoj teološki diskurz kot kritiko teologij osvoboditve s primesmi queerovske teologije. Očita jim vzpostavitev uniformira-nega novega razreda ubogih, ki so jih tudi te prikrajšale za lastno resničnost, saj so bile preveč pod vplivom zahodnjaške oz. totalitarne, T-teologije. Koncept dostojnosti je pomemben za družbe Južne Amerike in tradicionalna teologija ga pomaga ohranjati. Da bi prišlo do resnične osvoboditve, jo je treba postaviti v resničnost ljudi, ki je z vidika dostojnosti nedostojna: skrajna revščina je tesno povezana s spolnostjo, saj so telesa edino, kar revni še posedujejo. V krščanski teologiji, zlasti pa duhovnosti, je zelo prisoten vidik božjega profita: načelo, da Bog v razmerju do človeka ne sme biti v imaginarni izgubi. Gre za neke vrste odplačni odnos. Ta je lepo viden v pripovedi o Abrahamovem pogajanju z Bogom, da bi prizanesel Sodomi in Gomori. Nasproti tej pripovedi so postavljene tri podobe iz Jezusove-ga življenja, ki so transgresije ustaljene spodobnosti: učenci smukajo klasje, kjer gre za vprašanje prekoračitve sobotnega počitka, Jezusov pogovor s Samarijanko, kjer Jezus prekorači ustaljeni red medosebnih odnosov na spolni in religiozni rav-ni, ter križanje in vstajenje, ki pomenita prelom na bivanjski ravni. Če je profit eden glavnih značilnosti patriarhalno-heteronormativne konstrukcije družbe, po-tem pomeni Božje popolno samodarovanje v Jezusu dokončen prelom z logiko božjega profita. To je osvobajajoče za človeka in za podobo Boga. Nespodobnost je tako vpisana v samo evangeljsko sporočilo.
Ključne besede: krščanstvo, krščanska teologija, teologija osvoboditve, filozofija religije
Objavljeno v DiRROS: 28.03.2022; Ogledov: 658; Prenosov: 325
Celotno besedilo (281,04 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
173. Gibanje teologije osvoboditve : geneza, razcvet in zatonIgor Jurekovič, 2020, izvirni znanstveni članek Povzetek: Zametki latinskoameriške teologije osvoboditve kot družbenega gibanja sega-jo v 50. leta minulega stoletja. Gibanje je nato počasi rastlo do svojega vrhunca v začetku 70. let 20. stoletja. Sledeč relacijski sociologiji Pierra Bourdieuja, trdimo, da so formaciji gibanja botrovali tako objektivno-strukturni družbeni pogoji kakor tudi primerna percepcija družbenih akterjev. Med ključnimi družbenimi pogoji, na katere se osredotoča prispevek, so industrializacija latinske Amerike, institucionalna kriza latinskoameriške RKC, drugi vatikanski koncil, nastajajoča intelektualna neodvisnost celine ter izoblikovanje v Evropi in ZDA izobraženih teologov osvoboditve. Razcvetu gibanja v začetku 70. let je sledila odločna sprva notranja, nato pa tudi vatikanska konservativna restavracija, ki je v dobrem desetletju uspela uspešno zatreti gibanje teologije osvoboditve. Ob upoštevanju končne predstavitve zatona teologije osvoboditve se kot nastavek za nadaljnje raziskovanje ponudi priljubljenost binkoštnega protestantizma, gibanja, ki se opazno povečuje v zadnjih 30 letih, sočasno s pojavom neoliberalnih strukturnih reform na globalnem jugu.
Ključne besede: teologija osvoboditve, družbena gibanja, katoliška cerkev, Latinska Amerika, sociologija religije
Objavljeno v DiRROS: 28.03.2022; Ogledov: 589; Prenosov: 338
Celotno besedilo (239,54 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
174. Krščanstvo in marksizem : bližina in razlikeIgor Škamperle, 2020, izvirni znanstveni članek Povzetek: Članek pokaže bližino krščanstva in marksizma, ki se izraža v zavzemanju za svobodnega človeka in pravično družbo. Razlikujeta pa se pri pojmovanju človeške osebe in v razumevanju končne destinacije človeka, ki v krščanstvu ostaja odprta ter pomeni prestop v večno božjo ljubezen in poveličanje, za marksizem pa je ta vizija imanentna, omejena na predmetni svet in pravično družbo. Oba nazora prihajata v konflikt, ker nastopata kot vera, pri čemer želi krščanstvo spremeniti predvsem človeka, marksizem pa ves svet.
Ključne besede: filozofija kulture, krščanstvo, marksizem
Objavljeno v DiRROS: 28.03.2022; Ogledov: 726; Prenosov: 383
Celotno besedilo (164,18 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
175. Poudarki dialoga med kristjani in marksisti na Slovenskem v 80. letih 20. stoletjaAnja Zalta, 2020, izvirni znanstveni članek Povzetek: Prispevek izpostavi (nekatere) poudarke dialoga med t. i. marksisti in katoličani v 80. letih 20. stoletja na Slovenskem. Osrednja os razprave se vrti okoli (razumevanja) metode historičnega materializma in naglaševanja marksizma kot svetovnega nazora. Na podlagi predstavitve zgodovinskega ozadja, predvsem odnosa Cerkve in papeških stališč do socializma in posledično do marksizma in komunizma, ter vprašanja rekatolizacije, se prispevek posveti teološkim odzivom na historični materializem. Izhajajoč iz konteksta protikomunistične restavracije ostaja posebej problematična retorika "kulturnega boja" kot spopada med dvema svetovnima nazoroma, ki posledično prinaša in utrjuje ideje, da gre pri marksizmu in (katoliški) religioznosti prav za takšen spopad. Članek problematizira tovrstne pozicije, hkrati pa pokaže na pomen vpeljave metode historičnega materializma, ki jo je (do neke mere) posvojila socialistična teologija mariborskega pomožnega škofa Vekoslava Grmiča in njegovega kroga.
Ključne besede: marksizem, katolicizem, socialistična teologija, historični materializem, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 28.03.2022; Ogledov: 553; Prenosov: 349
Celotno besedilo (129,96 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
176. |
177. Review of Carool Kersten, Contemporary thought in the Muslim world : trends, themes, and issues. London and New York: Routledge, 2019, 218 pp.Maja Bjelica, 2020, recenzija, prikaz knjige, kritika Ključne besede: islam, sodobna muslimanska misel, intelektualci, modernizacija, nacionalizmi, balkanske države
Objavljeno v DiRROS: 28.03.2022; Ogledov: 481; Prenosov: 284
Celotno besedilo (353,64 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
178. Christian-Muslim women in religious peacebuilding, breaking cycles of violenceNadja Furlan-Štante, 2020, izvirni znanstveni članek Povzetek: In a broader context, the main focus of this paper is the question of wom-en%s religious peacebuilding, which is understood in its widest sense, in terms of women%s active participation in building liberating theologies and societies. It is about the promotion of the full humanity of women. While elaborating this theme, the paper takes up Susan Brooks Thistlethwaite%s assertion that the %violence against women is the largest and longest global war.% Just peacemak-ing is very much an interfaith and interreligious work and should be placed as a crucial starting point of the urge for transformation of %violent% theologies and living everyday praxis. While women have been marginalised from peacebuild-ing generally, the emerging field of religious peacebuilding has been particularly challenging for women. The liberating theme of this paper is illumination of the ambivalence of invisibility and marginality of women in religious peacebuilding, good practices and future issues.
Ključne besede: religion, women, religious peace-building, interreligious dialogue, obstacles, good practices
Objavljeno v DiRROS: 28.03.2022; Ogledov: 447; Prenosov: 323
Celotno besedilo (119,04 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
179. Religion and literature, identity and individual : resetting the Muslim-Christian encounterCarool Kersten, 2020, izvirni znanstveni članek Povzetek: In the first two decades of the twenty-first century inter-faith encounters have become a casualty of a paradigm shift in the thinking about the global order from the political-ideological bi-polar worldview of the Cold War era to a multipolar world marred by the prospect of culture wars along civilisational fault lines shaped by religiously-informed identity politics. On the back of 9/11 and other atrocities perpetrated by violent extremists from Muslim backgrounds, in particular relations with Muslims and the Islamic world are coined in binary terms of us-versus-them. Drawing on earlier research on cosmopolitanism, cul-tural hybridity and liminality, this article examines counter narratives to such modes of dichotomous thinking. It also seeks to shift away from the abstrac-tions of collective religious identity formations to an appreciation of individual interpretations of religion. For that purpose, the article interrogates the notions of cultural schizophrenia, double genealogy and west-eastern affinities developed by philosophers and creative writers, such as Daryush Shayegan, Abdelwahab Meddeb, and Navid Kermani.
Ključne besede: religion, literature, culture, Islam, philosophy of religion
Objavljeno v DiRROS: 28.03.2022; Ogledov: 514; Prenosov: 277
Celotno besedilo (247,81 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
180. |
