3811. National Questionnaire - Slovenia : (Multi country report of forestry)Primož Simončič, Franc Ferlin, Marko Kovač, Hojka Kraigher, Živan Veselič, Dragan Matijašič, Aleksander Golob, Maja Jurc, Lado Kutnar, Mirko Medved, Miran Čas, Gregor Božič, Andreja Ogulin, Jošt Jakša, 1998, elaborat, predštudija, študija Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 3441; Prenosov: 855
 Celotno besedilo (3,43 MB) |
3812. Katalog gliv mikoteke in herbarija Gozdarskega inštituta Slovenije : poročiloMaja Jurc, Dušan Jurc, Alenka Munda, Milica Tortić, Stana Hočevar, Andrej Piltaver, 1994, elaborat, predštudija, študija Ključne besede: glive, mikoteka, herbarij
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 2947; Prenosov: 795
Celotno besedilo (5,50 MB) |
3813. |
3814. |
3815. |
3816. Mikoteka in herbarij Gozdarskega inštituta Slovenije : elaboratMaja Jurc, Franc Batič, Dušan Jurc, Hojka Kraigher, Igor Sirk, Anton Kralj, 1994, elaborat, predštudija, študija Ključne besede: zbirka, glive, lišaji, rastline, mikoriza, žive kulture gliv
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 3234; Prenosov: 879
Celotno besedilo (4,37 MB) |
3817. Influence of microwave heating in wood preservation on traditional surface coatingsMartin Klinc, Matjaž Pavlič, Marko Petrič, Franc Pohleven, 2017, izvirni znanstveni članek Povzetek: Microwaves are very effective at wood pest eradication. However, elevated temperatures may pose a risk of damaging surface coatings used on cultural and historical artefacts. Therefore, we monitored changes in patterns of the original paint taken from such objects along with newly prepared coatings. We evaluated visual, mechanical, and chemical modifications of coatings when exposed to microwaves (750W, 2.4GHz), at 60°C or 80°C for 10 min. Whether old or new, only water-based coatings have proven to be resistant to elevated temperatures and no damage was observed at 80°C. Blisters have formed on layers of new oil paints and natural resins due to insufficiently cured film. Temperatures above 80°C may cause melting of coniferous wood resin and thus transport of resin to the surface; on the other hand, temperatures up to 60°C are completely harmless. Mechanical and chemical changes of coatings exposed to microwaves were not observed, but the studies showed that colour and gloss exhibited minor changes.
Ključne besede: wood, wood coatings, wood protection, microwaves, heating
Objavljeno v DiRROS: 03.07.2017; Ogledov: 5755; Prenosov: 3339
Celotno besedilo (2,63 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3818. Fizikalne in mehanske lastnosti svežega in osušenega lesa v bukovih deblih, izruvanih med žledolomomŽeljko Gorišek, Denis Plavčak, Dominika Gornik Bučar, Maks Merela, Katarina Čufar, Aleš Straže, 2017, izvirni znanstveni članek Povzetek: V raziskavi smo preučevali fizikalne in mehanske lastnosti lesa v deblih navadnih bukev (Fagus sylvatica L.), izruvanih med žledolomom. Lastnosti smo preučevali na vzporednih preizkušancih sveže in osušene bukovine, ki smo jih sistematično vzorčili po radialni in vertikalni smeri dreves. Določili smo gostoto, togost, upogibno trdnost, strižno trdnost v smeri lesnih vlaken ter tlačno trdnost lesa v vseh anatomskih smereh. Togost smo primerjalno vrednotili med statično 4-točkovnim upogibom in nedestruktivno z merjenjem hitrosti ultrazvoka ter z določanjem frekvenčnega odziva. V drevesih, ki so izruvana obležala v gozdu od februarja do konca vegetacijske dobe 2014 in so imela delno ohranjen koreninski sistem, aktivno krošnjo in zadosten kapilarni tok, nismo zaznali sprememb gostote in mehanskih lastnosti, ki bi bile posledica razkroja lesa. Tako v svežem kot osušenem stanju smo ugotovili značilni vzorec porazdelitve gostote in trdnosti. Gostota lesa je po višini dreves naraščala, v radialni smeri od stržena proti periferiji debla pa smo zaznali rahel trend zmanjševanja. Mehanske lastnosti z izjemo prečne tlačne trdnosti se povečujejo tako po višini debla kot tudi od stržena proti kambiju in so bile vedno boljše pri osušenem kot pri svežem lesu. Zanesljivost nedestruktivnih metod za določanje togosti je večja pri ocenjevanju osušenega lesa. Za oceno upogibne trdnosti z nedestruktivnimi metodami še vedno priporočamo vzporedno vizualno opredelitev značilnosti lesa.
Ključne besede: bukev, Fagus sylvatica, gostota, mehanske lastnosti, nedestruktivno testiranje, žledolom
Objavljeno v DiRROS: 03.07.2017; Ogledov: 6090; Prenosov: 3409
Celotno besedilo (1012,73 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3819. Vpliv zrnatosti brusnega papirja na emisijo formaldehida iz ivernih ploščSergej Medved, Gregor Krajšek, 2017, izvirni znanstveni članek Povzetek: Brušenje je pomembna stopnja proizvodnje različnih lesnih ploščnih kompozitov. Njegov primarni namen je doseganje želene debeline in primerne gladkosti površine. Z brušenjem oz. izbiro zrnatosti brusnega papirja pa lahko vplivamo tudi na emisijo formaldehida. Da bi ugotovili vpliv zrnatosti uporabljenega brusnega papirja na emisijo formaldehida, smo iverne plošče brusili s papirji različne zrnatosti. Uporabili smo iverno ploščo debeline 16 mm, ki je namenjena za pohištveno rabo. Za brušenje smo uporabili brusni papir zrnatosti 40, 80 in 120. Emisijo formaldehida smo določili po plinski metod
Ključne besede: iverna plošča, emisija formaldehida, brušenje, zrnatost
Objavljeno v DiRROS: 03.07.2017; Ogledov: 5667; Prenosov: 3155
Celotno besedilo (964,26 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3820. Proteinska lepila na osnovi soje, krvi in kazeina nekoč in danesDoroteja Vnučec, Milan Šernek, Andreja Kutnar, Andreja Goršek, 2017, izvirni znanstveni članek Povzetek: V članku je podan pregled razvoja proteinskih lepil na osnovi soje, krvi in kazeina. Članek obravnava formulacije in tehnologije lepljenja teh proteinskih lepil iz obdobja 1930-1960 ter današnje komercialne formulacije. V tem obdobju so bile namreč poraba ter tehnološke izboljšave proteinskih lepil na vrhuncu. Pri obravnavi današnjih formulacij in tehnologij lepljenja je poudarek na sojinih lepilih, saj se le-ta uporabljajo v industriji lepljenja dekorativnih vezanih, ivernih in vlaknenih plošč ter parketa. Kazein se danes uporablja le še v lepilih za protipožarna vrata, medtem ko se živalska kri v lepilih ne uporablja več. Proteinska lepila iz obdobja 1930%1960 sicer ne ustrezajo zahtevam današnjih standardov in se zato več ne uporabljajo, so pa vse opisane tehnologije še vedno uporabne in se lahko ponovno uvedejo, če bodo svetovni viri nafte usahnili.
Ključne besede: proteinska lepila, les, soja, kri, kazein, formulacije, tehnologija lepljenja
Objavljeno v DiRROS: 03.07.2017; Ogledov: 6316; Prenosov: 3298
Celotno besedilo (551,73 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
