3201. Analiza in prostorsko modeliranje habitata jelenjadi (Cervus elaphus L.) jugozahodne Slovenije v rastrskem GIS okoljuKlemen Jerina, Miha Adamič, Anton Marinčič, Valentin Vidojevič, 2002, izvirni znanstveni članek Ključne besede: jelenjad, populacijska dinamika, Cervus elaphus, gozdni ekosistem, upravljanje divjadi, diskriminativna analiza, GIS, model, areal razširjenosti
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4680; Prenosov: 2005
 Celotno besedilo (1,27 MB) |
3202. Vascular plants on beech dead wood in two Slowenian forest reservesLado Kutnar, Péter Ódor, Klaas van Dort, 2002, izvirni znanstveni članek Ključne besede: Kočevska, Slovenia, dead wood, coarse woody debris, beech, undergrowth, diversity, virgin forest remnant
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4593; Prenosov: 1962
Celotno besedilo (936,76 KB) |
3203. Pregled metod štetja kupčkov iztrebkov za ocenjevanje številčnosti rastlinojedih parkljarjevIrena Kavčič, Boštjan Pokorny, Klemen Jerina, 2010, pregledni znanstveni članek Povzetek: Poznavanje številčnosti in lokalnih gostot populacij rastlinojedih parkljarjevje pomembno pri reševanju številnih upravljavskih in temeljno-bioloških vprašanj. Po svetu se za ocenjevanje številčnosti parkljarjev pogosto uporabljajo metode štetja kupčkov iztrebkov, ki pa so pri nas ostale več ali manj prezrte. Z namenom spodbujanja njihove rabe smo pripravili celosten pregled metod s priporočili za Slovenijo. Uveljavljena stadva načina izvedbe, t.j. s predhodnim čiščenjem in brez čiščenja kupčkov iztrebkov; pri slednjem moramo oceniti tudi čas razgradnje iztrebkov, ki se lahko med mikrohabitati in letnimi časi močno spreminja, zato tega načina ne priporočamo. Vzorčenje lahko poteka na vzorčnih ploskvah različnih oblik in velikosti ali z metodo linijskega transekta; izbira konkretne metode je odvisna od pričakovane gostote parkljarjev in preglednosti terena, ki pogojujemožnost zaznavanja iztrebkov. Zaradi heterogenosti habitatov je raziskovalno območje priporočljivo predhodno stratificirati po habitatni primernosti glede na pričakovane gostote parkljarjev. Stopnje iztrebljanja (t.j. število izločenih kupčkov iztrebkov / dan) se znotraj vrst spreminjajo glede na letni čas, spol in starost živali, vendar zaradi primerljivosti rezultatov svetujemo uporabo konstantnih stopenj (za jelenjad 25 in za srnjad 20 kupčkov iztrebkov) ter večkratno ponovitev vzorčenja v različnih letnih časih, s čimer pokrijemo sezonske razlike v rabi prostora. Na natančnost rezultatov vplivata predvsem priprava in izvedba vzorčenja, zato je treba tej fazi dela posvetiti veliko pozornost.
Ključne besede: prostoživeči prežvekovalci, metoda štetja kupčkov iztrebkov, stopnja iztrebljanja, razgradnja iztrebkov
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 5105; Prenosov: 1896
Celotno besedilo (159,42 KB) |
3204. Ocena tveganja zaradi prehoda svinca (Pb) iz tal prek prehranjevalne verige v male sesalce (na primeru pehotnih strelišč)Samar Al Sayegh-Petkovšek, Davorin Tome, Boštjan Pokorny, 2010, izvirni znanstveni članek Povzetek: Na območju izbranih pehotnih strelišč Slovenske vojske (Apače, Bač, Bloška polica, Crngrob, Mačkovec, Poček) smo ugotavljali vsebnosti Pb v mišicah in jetrih malih sesalcev (travniška voluharica (Microtus agrestis), rumenogrla miš (Apodemus flavicollis), gozdna rovka (Sorex araneus), poljska rovka (Crocidura leucodon)) ter njihovih prehranskih virih z namenom potrditi uporabnost malih sesalcev kot bioindikatorjev za ugotavljaje stopnje onesnaženosti pehotnih strelišč s Pb in oceniti tveganje, ki ga za male sesalce povzroča prehranjevanje s prehranskimi viri z območja pehotnih strelišč. V jetrih malih sesalcev smo izmerili povečane vsebnosti Pb. Slednje nakazuje, da so vir Pb v njihovih tkivih lahko pehotna strelišča, vnos tega elementa pa poteka najverjetneje prek prehranskih virov, saj so bile ugotovljene povečane vsebnosti Pb v rastlinskih vzorcih in deževnikih, vzorčenih na pehotnih streliščih. Na podlagi predstavljenih rezultatov zaključujemo, da pehotna strelišča lahko pomenijo ekološko tveganje za receptorske organizme (travniška voluharica), kljub temu da se obremenjenost sPb razmeroma hitro zmanjšuje z oddaljenostjo od zaščitnih nasipov, ki vsebujejo največje vsebnosti Pb.
Ključne besede: pehotna strelišča, svinec, mali sesalci, travniška voluharica, rumenogrla miš, poljska rovka, gozdna rovka, deževniki, ocena tveganja
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4841; Prenosov: 1960
Celotno besedilo (458,31 KB) |
3205. Beech dead wood inhabiting bryophyte vegetation in two Slowenian forest reservesPéter Ódor, Klaas van Dort, 2002, izvirni znanstveni članek Ključne besede: Kočevska, Slovenia, dead wood, coarse woody debris, beech, undergrowth, diversity, virgin forest remnant
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4710; Prenosov: 2033
Celotno besedilo (691,50 KB) |
3206. Pomen spremljanja in vrednotenja inovativno-tehnoloških in raziskovalnih procesov v lesni industrijiBorut Likar, 2002, strokovni članek Ključne besede: benchmarking, inovativna družba, industrija, les, lesno predelovalna industrija, inovativnost, raziskovalno delo, izobraževanje
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4431; Prenosov: 1993
Celotno besedilo (780,31 KB) |
3207. Vplivi požarov na tla v črnoborovih in v puhavčevih gozdovih slovenskega PrimorjaMihej Urbančič, 2002, izvirni znanstveni članek Ključne besede: gozdni požar, črni bor, Pinus nigra, puhasti hrast, Quercus pubescens, poškodovanost tal, degradacija tal, kemične latnosti, zgradba tal, Primorje, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4424; Prenosov: 1939
Celotno besedilo (1,88 MB) |
3208. |
3209. Vpliv ravnanja z zaposlenimi in organizacijske kulture na prilagodljivost poslovanja slovenskih lesnoindustrijskih podjetijJože Kropivšek, 2003, izvirni znanstveni članek Povzetek: Ravnanje z zaposlenimi in njihovimi zmožnostmi ter organizacijska kultura imata pomemben vpliv na zagotavljanje (spremenljivemu) okolju prilagojenega in prilagodljivega poslovanja. To seveda velja tudi za (slovenska) lesnoindustrijska podjetja. Teoretično je ta vpliv povezan predvsem z znanjem,prek katerega je vzpostavljena (praktična) povezava z inovativno dejavnostjo, izrabo zmožnosti zaposlenih, njihovim izobraževanjem in usposabljanjem ter odnosi med njimi. S teoretično analizo smo ugotovili (potrebne) spremembe na obravnavanem organizacijskem področju, ki so predvsem posledica sprememb v okolju. Teh sprememb je veliko, niso pa vse enako pomembne. Glede na ugotovljene pomanjkljivosti v slovenskih lesnoindustrijskih podjetjih, ki smo jih ugotavljali s pomočjo metode klasičnega vprašalnika, smo poiskali in nakazali možne rešitve trenutnega stanja v teh podjetjih, kar je bil tudi eden izmed ciljev te raziskave
Ključne besede: ravnanje z zaposlenimi, lesnoindustrijsko podjetje, organizacijska kultura
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4142; Prenosov: 1860
Celotno besedilo (111,61 KB)
Gradivo je zbirka in zajema 1 gradivo! |
3210. Model za razvrščanje izdelkov kosovnega pohištva iz lesa glede na obremenjevanje okolja med procesom izdelaveIgor Lipušček, Leon Oblak, Lidija Zadnik Stirn, 2003, izvirni znanstveni članek Povzetek: Pri procesu proizvodnje kosovnega pohištva iz lesa vpliva na obremenjevanje okolja veliko parametrov. V raziskavi smo definirali ključne parametre in oblikovali model za razvrščanje teh izdelkov glede na obremenjevanje okolja. Za oblikovanje modela je bila uporabljena metoda večkriterijskega odločanja. Funkcije koristnosti so bile izračunane z metodo analitičnega hierarhičnega procesa (AHP). Podatke smo zbrali na osnovi ekspertnih mnenj, ki so bila predhodno statistično obdelana. Oblikovani matematični model omogoča kritično primerjavo izdelkov z vidika obremenjevanja okolja in prikaze izrazitih prednosti oziroma slabosti določenega izdelka.
Ključne besede: lesna industrija, obremenjevanje okolja, razvrščanje izdelkov, modeliranje, večkriterijsko odločanje, AHP metoda
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4666; Prenosov: 2041
Celotno besedilo (108,71 KB) |
