3191. Učinki ozona v troposferi na navadno dobrovito (Viburnum lantana L.)Tomaž Remic, Helena Šircelj, Boris Turk, Franc Batič, 2002, izvirni znanstveni članek Ključne besede: bioindikacija, onesnaženost ozračja, vpliv na rastline, pigmenti, askorbinska kislina, navadna dobrovita, Viburnum lantana
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4360; Prenosov: 1890
 Celotno besedilo (903,66 KB) |
3192. Prirastne in anatomske značilnosti rdečega bora (Pinus sylvestris L.), izpostavljenega solem za posipanje cestiščTom Levanič, Primož Oven, 2002, izvirni znanstveni članek Ključne besede: prirastoslovje, sol, vpliv na drevo, rast drevesa, kambijeva cona, rdeči bor, Pinus sylvestris, anatomija lesa, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4437; Prenosov: 1967
Celotno besedilo (920,62 KB) |
3193. Uporaba multispektralnih satelitskih posnetkov in metod GIS za zaznavanje ter napoved zaraščanjaAndrej Kobler, Milan Hočevar, Gal Kušar, 2002, izvirni znanstveni članek Ključne besede: raba prostora, prostorsko planiranje, satelitski posnetek, geografski informacijski sistem, Slovenija, zaraščanje, klasifikacija, GIS, regresijski model, prognoza, Notranjska, Primorska
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4602; Prenosov: 2005
Celotno besedilo (1,78 MB) |
3194. Macrofungi on beech dead wood in the Slovenian forest reserves Rajhenavski Rog and KrokarAndrej Piltaver, Neven Matočec, Jože Kosec, Dušan Jurc, 2002, izvirni znanstveni članek Ključne besede: fungi, macromycetes, beech, Fagus sylvatica, Slovenia, wood, coarse woody debris, forest reserve, Rajhenavski Rog, Krokar
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4519; Prenosov: 1908
Celotno besedilo (1,30 MB) |
3195. |
3196. Taninski flokulantiVesna Tišler, Gabrijela Golob, Vera Rutar, 2002, izvirni znanstveni članek Povzetek: Sintetizirali smo flokulante iz različnih vrst tanina. Za sintezo smo uporabili tanin smreke, smreke-jelke, hrasta, mimoze, alepskega bora in kvebrača ter ustrezne kemikalije. Osnova za pridobivanje kationskih flokulantov je bila Mannichova reakcija, ki smo jo izvajali v digestoriju ob stalnem mešanju pri konstantni temperaturi. Testiranje flokulantov je potekalo na standardizirani napravi floktester. Zeta potenciale smo izmerili na zetametru Laser zeetm 501.
Ključne besede: tanin, flokulant, zeta potencial
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4205; Prenosov: 1852
Celotno besedilo (636,34 KB) |
3197. Analiza in prostorsko modeliranje habitata jelenjadi (Cervus elaphus L.) jugozahodne Slovenije v rastrskem GIS okoljuKlemen Jerina, Miha Adamič, Anton Marinčič, Valentin Vidojevič, 2002, izvirni znanstveni članek Ključne besede: jelenjad, populacijska dinamika, Cervus elaphus, gozdni ekosistem, upravljanje divjadi, diskriminativna analiza, GIS, model, areal razširjenosti
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4653; Prenosov: 2000
Celotno besedilo (1,27 MB) |
3198. Vascular plants on beech dead wood in two Slowenian forest reservesLado Kutnar, Péter Ódor, Klaas van Dort, 2002, izvirni znanstveni članek Ključne besede: Kočevska, Slovenia, dead wood, coarse woody debris, beech, undergrowth, diversity, virgin forest remnant
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4574; Prenosov: 1957
Celotno besedilo (936,76 KB) |
3199. Pregled metod štetja kupčkov iztrebkov za ocenjevanje številčnosti rastlinojedih parkljarjevIrena Kavčič, Boštjan Pokorny, Klemen Jerina, 2010, pregledni znanstveni članek Povzetek: Poznavanje številčnosti in lokalnih gostot populacij rastlinojedih parkljarjevje pomembno pri reševanju številnih upravljavskih in temeljno-bioloških vprašanj. Po svetu se za ocenjevanje številčnosti parkljarjev pogosto uporabljajo metode štetja kupčkov iztrebkov, ki pa so pri nas ostale več ali manj prezrte. Z namenom spodbujanja njihove rabe smo pripravili celosten pregled metod s priporočili za Slovenijo. Uveljavljena stadva načina izvedbe, t.j. s predhodnim čiščenjem in brez čiščenja kupčkov iztrebkov; pri slednjem moramo oceniti tudi čas razgradnje iztrebkov, ki se lahko med mikrohabitati in letnimi časi močno spreminja, zato tega načina ne priporočamo. Vzorčenje lahko poteka na vzorčnih ploskvah različnih oblik in velikosti ali z metodo linijskega transekta; izbira konkretne metode je odvisna od pričakovane gostote parkljarjev in preglednosti terena, ki pogojujemožnost zaznavanja iztrebkov. Zaradi heterogenosti habitatov je raziskovalno območje priporočljivo predhodno stratificirati po habitatni primernosti glede na pričakovane gostote parkljarjev. Stopnje iztrebljanja (t.j. število izločenih kupčkov iztrebkov / dan) se znotraj vrst spreminjajo glede na letni čas, spol in starost živali, vendar zaradi primerljivosti rezultatov svetujemo uporabo konstantnih stopenj (za jelenjad 25 in za srnjad 20 kupčkov iztrebkov) ter večkratno ponovitev vzorčenja v različnih letnih časih, s čimer pokrijemo sezonske razlike v rabi prostora. Na natančnost rezultatov vplivata predvsem priprava in izvedba vzorčenja, zato je treba tej fazi dela posvetiti veliko pozornost.
Ključne besede: prostoživeči prežvekovalci, metoda štetja kupčkov iztrebkov, stopnja iztrebljanja, razgradnja iztrebkov
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 5086; Prenosov: 1889
Celotno besedilo (159,42 KB) |
3200. Ocena tveganja zaradi prehoda svinca (Pb) iz tal prek prehranjevalne verige v male sesalce (na primeru pehotnih strelišč)Samar Al Sayegh-Petkovšek, Davorin Tome, Boštjan Pokorny, 2010, izvirni znanstveni članek Povzetek: Na območju izbranih pehotnih strelišč Slovenske vojske (Apače, Bač, Bloška polica, Crngrob, Mačkovec, Poček) smo ugotavljali vsebnosti Pb v mišicah in jetrih malih sesalcev (travniška voluharica (Microtus agrestis), rumenogrla miš (Apodemus flavicollis), gozdna rovka (Sorex araneus), poljska rovka (Crocidura leucodon)) ter njihovih prehranskih virih z namenom potrditi uporabnost malih sesalcev kot bioindikatorjev za ugotavljaje stopnje onesnaženosti pehotnih strelišč s Pb in oceniti tveganje, ki ga za male sesalce povzroča prehranjevanje s prehranskimi viri z območja pehotnih strelišč. V jetrih malih sesalcev smo izmerili povečane vsebnosti Pb. Slednje nakazuje, da so vir Pb v njihovih tkivih lahko pehotna strelišča, vnos tega elementa pa poteka najverjetneje prek prehranskih virov, saj so bile ugotovljene povečane vsebnosti Pb v rastlinskih vzorcih in deževnikih, vzorčenih na pehotnih streliščih. Na podlagi predstavljenih rezultatov zaključujemo, da pehotna strelišča lahko pomenijo ekološko tveganje za receptorske organizme (travniška voluharica), kljub temu da se obremenjenost sPb razmeroma hitro zmanjšuje z oddaljenostjo od zaščitnih nasipov, ki vsebujejo največje vsebnosti Pb.
Ključne besede: pehotna strelišča, svinec, mali sesalci, travniška voluharica, rumenogrla miš, poljska rovka, gozdna rovka, deževniki, ocena tveganja
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4825; Prenosov: 1955
Celotno besedilo (458,31 KB) |
