2361. |
2362. 7th Slovenian Symposium on Plant Biology with International Participation, Biotechnical Faculty, University of Ljubljana, September 17-18, 2018, Ljubljana, Slovenia2018, druge monografije in druga zaključena dela Povzetek: Publikacija je zbirka povzetkov predavanj in posterskih predstavitev v okviru simpozija Ključne besede: rastline, sistemska biologija, molekularna biologija, rastlinska ekologija, interakcije, rastlinska biotehnologija, zborniki, povzetki, elektronske knjige Objavljeno v DiRROS: 25.09.2018; Ogledov: 4965; Prenosov: 1893 Celotno besedilo (2,33 MB) Gradivo ima več datotek! Več... |
2363. Varstvo gozdnih tal z vidika zakonodaje : ali obstajajo omejitve pri rabi sodobnih tehnologij?Špela Pezdevšek Malovrh, Matevž Mihelič, Janez Krč, 2018, izvirni znanstveni članek Povzetek: Čeprav so tla ključnega pomena za trajnostni razvoj, se v zadnjem desetletju povečuje degradacija tal v EU. Izvzeta niso niti gozdna tla, ki so v zadnjih letih zaradi povečanega obsega naravnih nesreč in posledične rabe sodobnih tehnologij v Sloveniji vse pogosteje izpostavljena različnim degradacijskim procesom, med katerimi se najpogosteje pojavlja zbijanje tal. Prispevek s pomočjo analize vsebine analizira obstoječe politične dokumente, ki se nanašajo na področje varstva tal s poudarkom na zbitosti tal ter omejitve, ki lahko vplivajo na rabo sodobnih tehnologij, na mednarodni EU in nacionalni ravni. Rezultati so pokazali, da je EU sprejela ambiciozne cilje, povezane s preprečevanjem nadaljnje degradacije tal in ohranjanja funkcij tal v Tematski strategiji za varstvo tal, kjer je opredeljeno osem glavnih nevarnosti za tla, med katerimi je tudi zbitost tal. Ker pa na podlagi Strategije predlagana Direktiva o določitvi okvira za varstvo tal ni bila sprejeta, so različni vidiki varstva tal razdrobljeni na številna področja politik EU, pri čemer ima okoljska pomembnejšo vlogo. Kljub temu, da je zbitost tal identificirana kot ena izmed groženj tlom, je v političnih dokumentih EU relativno slabo zastopana in obravnavana. Gozdarska zakonodaja trenutno varstvo gozdnih tal obravnava le posredno predvsem v smislu izvajanja del v gozdovih, ki naj bi čim manj ogrožala gozdni ekosistem. V prihodnosti je treba k problematiki varstva (gozdnih) tal pristopiti veliko bolj konkretno kot do sedaj, predvsem zaradi vse pogostejše rabe sodobnih tehnologij v gozdarstvu, in predvsem postaviti dopustne meje uporabe sodobnih tehnologij na posameznih talnih tipih. Ključne besede: politični okvirji, zakonodaja, gozdna tla, varstvo tal, degradacijski procesi, degradacija tal, zbitost tal, sodobne tehnologije Objavljeno v DiRROS: 07.09.2018; Ogledov: 5108; Prenosov: 3039 Celotno besedilo (1,31 MB) Gradivo ima več datotek! Več... |
2364. Vplivni dejavniki poseka v zasebnih gozdovih Slovenije v obdobju 1995-2014Domen Češarek, Andrej Ficko, Andrej Bončina, 2018, izvirni znanstveni članek Povzetek: Analizirali smo posek v zasebnih gozdovih Slovenije v obdobju 1995-2014. V raziskavo smo vključili odseke, ki so v popolni zasebni lasti (n = 16.234). Z multiplo linearno regresijo smo analizirali vpliv devetih naravnih, štirih gozdnogospodarskih in treh socioekonomskih spremenljivk na letni hektarski posek in srednje posekano drevo. Ugotovili smo, da z naraščanjem velikosti parcele in posesti narašča tudi povprečni letni posek, medtem ko se z večanjem števila (so)lastnikov v odseku, naklonom, oddaljenostjo od ceste in oddaljenostjo od naselja, potencialnim deležem smreke v odseku in deležem sukcesijskih stadijev v odseku posek zmanjšuje. Na višino poseka pozitivno vplivajo še: delež smreke v odseku, potencialna produkcijska sposobnost rastišča, razdalja od centroida odseka do najbližjega gozdnega roba, odprtost in delež bukve v odseku. Na srednje odkazano drevo najbolj pozitivno vpliva potencialna produkcijska sposobnost rastišča, najbolj negativno pa oddaljenost od ceste. Ključne besede: gospodarjenje z gozdovi, posek, zasebni gozd, razdrobljenost posesti Objavljeno v DiRROS: 07.09.2018; Ogledov: 4736; Prenosov: 3146 Celotno besedilo (5,40 MB) Gradivo ima več datotek! Več... |
2365. Resin yield of Pinus nigra and Pinus sylvestris in the Slovenian KarstDomen Gajšek, Miha Brecelj, Kristjan Jarni, Robert Brus, 2018, izvirni znanstveni članek Povzetek: The aim of our research was to study the impact of various environmental factors on the resin production of pines in the Slovenian Karst. Five plots were established % three in Pinus nigra (Arnold) stands and two in Pinus sylvestris (L.) stands. On each plot, the 19-20 most vigorous dominant or codominant trees with a minimum diameter at breast height (DBH) of 20 cm were selected and their resin yield analysed in 2012. Resin yield in P. nigra was considerably higher than that in P. sylvestris. The average resin yield per tree during the study period of 102 days was 1.144 kg for P. nigra and 0.612 for P. sylvestris. There were substantial differences in resin yield among individual trees in the study period: 0.336-2.487 kg for P. nigra and 0.249-1.270 kg for P. sylvestris. The resin yield in P. nigra was considerably higher for the trees with larger DBH, while this was not the case in P. sylvestris. Tree species was the most important factor in resin yield. Increased precipitation resulted in higher resin yields on most plots, whereas better site productivity positively affected resin yield on all P. nigra plots but not on P. sylvestris plots. Ključne besede: Black pine, Scots pine, resin production, resin yield, Slovenian Karst Objavljeno v DiRROS: 05.07.2018; Ogledov: 5056; Prenosov: 3307 Celotno besedilo (1,78 MB) Gradivo ima več datotek! Več... |
2366. Poročilo o spremljanju stanja gozdov za leto 2017 : vsebinsko poročilo o spremljanju stanja gozdov v l. 2017 v skladu s Pravilnikom o varstvu gozdov (2009)Mitja Ferlan, Andrej Grah, Lado Kutnar, Nikica Ogris, Špela Planinšek, Matej Rupel, Primož Simončič, Iztok Sinjur, Mitja Skudnik, Daniel Žlindra, Jure Žlogar, 2018, končno poročilo o rezultatih raziskav Ključne besede: varstvo gozdov, monitoring, meteorologija, letni prirastek, poročila Objavljeno v DiRROS: 04.07.2018; Ogledov: 3147; Prenosov: 1004 Celotno besedilo (6,54 MB) Gradivo ima več datotek! Več... |
2367. Phytosociological description of mesophilous colline-submontane Fagus sylvatica and Carpinus betulus forests in Slovenian IstriaIgor Dakskobler, Zvone Sadar, 2018, izvirni znanstveni članek Povzetek: A phytosociological analysis of 46 relevés of mesophilous colline and submontane Fagus sylvatica as well as (or) Carpinus betulus forests was conducted in Slovenian Istria. It was established that they are frequently syndynamically interrelated: in places, common hornbeam stands are merely a degradation stage on beech sites, and can be classified into the subassociation Ornithogalo pyrenaici-Fagetum fraxinetosum orni (its locus classicus is in the Goriška Brda Hills) and into the new subassociation Ornithogalo pyrenaici-Carpinetum betuli seslerietosum autumnalis. Compared with similar submontane stands from other parts of the western and southwestern Slovenia they are slightly poorer in species, with fewer diagnostic species of alliances Erythronio-Carpinion, Aremonio-Fagion and Tilio-Acerion, order Fagetalia sylvaticae and class Vaccinio-Piceetea, and with more diagnostic species of the order Quercetalia pubescenti-petraeae. Geographically, they are characterised by the taxon Helleborus odorus subsp. istriacus. Although they cover small areas these forests generate high yields and are therefore important both economically and as biotopes of protected species. Ključne besede: phytosociology, synsystematics, beech sites, Ornithogalo-Carpinetum, Ornithogalo-Fagetum, Istria, Slovenia Objavljeno v DiRROS: 15.06.2018; Ogledov: 4927; Prenosov: 3336 Celotno besedilo (3,43 MB) Gradivo ima več datotek! Več... Gradivo je zbirka in zajema 1 gradivo! |
2368. |
2369. Genetic diversity of core vs. peripheral Norway spruce native populations at a local scale in SloveniaMarjana Westergren, Gregor Božič, Hojka Kraigher, izvirni znanstveni članek Povzetek: We investigated the levels of genetic diversity and population differentiation among core and peripheral populations of Norway spruce along an altitudinal gradient (from inversions to upper tree line) using isoenzymes (ISO) and nuclear simple-sequence repeats (SSR) markers on overlapping set of populations. Twenty-seven to seventy trees from 11 and 7 populations were genotyped with isoenzymes and SSRs, respectively. The results partially conform to the expectations of the central-peripheral hypothesis (CPH) and are consistent for both marker sets. Genetic differentiation among peripheral populations was low but significantly different from zero (FST-ISO = 0.013, FST-SSR = 0.009) and higher than that among core populations (FST-ISO = 0.007, FST-SSR = 0.005), conforming to central peripheral hypothesis. Contrastingly, levels of genetic diversity assessed by both richness and equitability measures did not significantly differ between peripheral and core populations (AR-ISO = 2.20 vs. 2.14, AR-SSR = 17.16 vs. 17.68, HE-ISO = 0.183 vs. 0.185, and HE-SSR = 0.935 vs. 0.935 for peripheral and core populations, respectively). Ključne besede: central peripheral hypothesis, Picea abies (L.) Karst., genetic diversity, genetic differentiation, upper tree line, inversion Objavljeno v DiRROS: 07.05.2018; Ogledov: 8050; Prenosov: 1765 Celotno besedilo (561,16 KB) Gradivo ima več datotek! Več... |
2370. Green water reconstructed for Rižana watershed, SW SloveniaSimon Poljanšek, Urša Vilhar, Tom Levanič, izvirni znanstveni članek Povzetek: In this case study, set in south-west Slovenia, the feasibility of reconstructing green water (the combined amount of evaporated and transpired water in trees and available in the soil) was investigated. In a simplifed scheme, the amounts of green water were calculated as the diference between precipitation and discharge of the Rižana river. Based on the methods of dendroclimatology, the climate signal was tested on black pine (Pinus nigra Arnold) trees growing in the south-western part of the Rižana watershed near the Slovenian sea coast. Results showed that the measured tree-ring parameters of tree-ring width and density are strongly dependent on the amount of green water. The strongest correlation was between available green water in the period May-August and tree-ring width (r=0.61) and latewood width (r=%0.64) (both n=46, p<0.001). The climate signal is signifcant and stable through time, which enabled the reconstruction of green water data into the period before instrumentally measured data. Green water data from the May-August period were extended from 1966 back to 1937 using tree-ring width, and back to 1940 using latewood width. With additional coring of older trees and the extension of existing chronologies, even longer reconstructions could be developed. Ključne besede: tree-ring width, tree-ring density, dendrochronology, dendroclimatology, reconstruction Objavljeno v DiRROS: 18.04.2018; Ogledov: 2778; Prenosov: 1655 Celotno besedilo (1003,43 KB) Gradivo ima več datotek! Več... |