Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "polno besedilo" AND "organizacija" (Gozdarski inštitut Slovenije) .

2351 - 2360 / 3827
Na začetekNa prejšnjo stran232233234235236237238239240241Na naslednjo stranNa konec
2351.
Opredelitev gozdnih območij s poudarjeno zaščitno funkcijo
Matjaž Guček, Andrej Bončina, 2018, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Izdelali smo model določanja območij s poudarjeno zaščitno funkcijo glede na vrste naravnih nevarnosti in škodni potencial in ga na območju gozdnogospodarskih enot Tržič in Jezersko preverili za dve vrsti naravnih nevarnosti - padajoče kamenje in skale (v nadaljnjem besedilu padajoče kamenje) ter snežne plazove. Območja s poudarjeno zaščitno funkcijo smo določili na podlagi: 1) modeliranja območij ogroženosti, ki zajemajo območja sproščanja in premeščanja padajočega kamenja ter snežnih plazov, 2) podatkov o stavbah, naseljih in infrastrukturi in 3) maski gozdne površine. Zbirke prostorskih podatkov smo analizirali s programi MapInfo 10.5, ArcGIS 10.0 in 3D modelom trenja Conefall. Z modeliranjem smo določili območje s poudarjeno zaščitno funkcijo na površini 625 ha, od tega je večji del določen zaradi nevarnosti padajočega kamenja (44 %), nekoliko manjši pa zaradi snežnih plazov (27 %), 29 % te površine pa ogrožajo padajoče kamenje in snežni plazovi. Na pretežni površini gozdov s poudarjeno zaščitno funkcijo (65 %) je stopnja ogroženosti velika. Naši rezultati kažejo na znatno podcenjenost uradnih podatkov o površinah gozdov s poudarjeno zaščitno funkcijo.
Ključne besede: modeliranje, skalni podori, naravne nevarnosti, zaščitni gozdovi, neposredna zaščitna funkcija, plazovi, Karavanke, padajoče kamenje, padajoče skale, gozdovi, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 13.11.2018; Ogledov: 4856; Prenosov: 3384
.pdf Celotno besedilo (2,59 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2352.
Možnosti pridobivanja in uporabe gozdnega reprodukcijskega materiala navadnega koprivovca (Celtis australis L.) v Sloveniji
Kristjan Jarni, Nika Žgur, Filip Mehmedovič, Robert Brus, 2018, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Navadni koprivovec (Celtis australis L.) je drevesna vrsta, značilna za mediteranske in toplejše submediteranske gozdove, kjer se pojavlja posamično ali v manjših skupinah. Ima izjemno kakovosten les, je prilagojen suši ter odporen proti boleznim, škodljivcem in onesnaženju. V preteklosti je bil pri gospodarjenju z gozdovi večinoma spregledana vrsta. V primeru, da bi ga v prihodnje želeli močneje vnašati v gozdove, bi le-to potekalo prek umetne obnove, za kar pa nimamo ustreznega gozdnega reprodukcijskega materiala kot tudi izkušenj z generativnim razmnoževanjem in vzgojo sadik. V raziskavi smo analizirali dva sestoja koprivovca pri Brestovici in Opatjem selu na Krasu. Analiza je pokazala, da velikost obeh sestojev in dobra prilagojenost lokalnim razmeram potrjujeta primernost, da sestoja uvrstimo med gozdne semenske objekte, večja pomanjkljivost je le številčno pomanjkanje dreves z odličnimi fenotipskimi lastnostmi. V prid odobritve govori tudi dejstvo, da boljših tovrstnih sestojev v Sloveniji nimamo. Rezultati kalivosti semena so v nadaljevanju pokazali, da je generativno razmnoževanje navadnega koprivovca razmeroma preprosto in da je najboljši način setev semena na prosto takoj po nabiranju, tj. v mesecu septembru, ko se plodovi črno-vijolično obarvajo. Visoka kalitev predhodno stratificiranega semena je dosežena tudi pri spomladanski setvi na prosto.
Ključne besede: seme, kalitev, semenski objekti, navadni koprivovec, gozdni reprodukcijski material
Objavljeno v DiRROS: 13.11.2018; Ogledov: 4896; Prenosov: 3400
.pdf Celotno besedilo (1,59 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2353.
Formaldehyde barrier efficiency of melamine impregnated paper and melamine edge-banding tape surfaced particleboard and MDF
Sergej Medved, Jernej Forštnarič, 2018, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Particleboard and MDF are the most usable materials for furniture production, where emission of formaldehyde should be as low as possible. In order to improve aesthetic properties of particleboard and MDF they are covered with appropriate surfacing material. In most cases, melamine impregnated paper is used for face layers. But covering faces should be accompanied with covered edges, as due to low density of core layer formaldehyde much more easily emits from edges than from faces. The presented research shows differences in formaldehyde emission rate at unsurfaced and surfaced MDF and particleboard. For face layer, melamine impregnated papers with grammages of 130 g/m2 and 200 g/m2 were used, while for covering edges, melamine edge-banding tape was applied. In the research it was determined that higher barrier effect was achieved when impregnated paper with a grammage of 200 g/m2 was used. When surface was completely covered with impregnated paper and melamine edge-band tape, formaldehyde emission was lowered by between 83 % and 94 %.
Ključne besede: particleboard, MDF, surfacing, melamine impregnated paper, melamine edge band-tape, formaldehyde emission
Objavljeno v DiRROS: 13.11.2018; Ogledov: 4508; Prenosov: 3065
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2354.
2355.
Trajnostna rekreacija in turizem v gozdu : zbornik zaključne konference CRP projekta Priprava strokovnih izhodišč za turistično in rekreacijsko rabo gozdov, 11. september 2018, Ljubljana
ni določena

Povzetek: Rekreacijska in turistična raba gozdov v Sloveniji je v porastu. Razlogov je več, med drugim tudi ugodne značilnosti in vsebine gozda v Sloveniji za tako rabo. K povpraševanju in dejanski rabi in izrabi potencialov nedvomno prispeva tudi ozaveščenost prebivalcev o pomenu gibanja v naravi za zdravje in dobro počutje, intenziven marketing proizvajalcev športne opreme za prosti čas ter možnost neposrednega ali posrednega zaslužka z različnimi turističnimi produkti, kot so opazovanje živali ali lov, vodeni pohodniški ali kolesarski izleti, nabiralništvo in drugo. Kakor pri tem obstajajo koristi za uporabnike oziroma izvajalce dejavnosti, pa se na drugi strani pojavljajo različni konflikti na ravneh lastništva in uporabnikov gozdnega prostora. Med pogostejšimi konflikti prepoznavamo negativne vplive aktivnosti na sam gozdni ekosistem, poseganje v lastninsko pravico lastnikov gozdov, navzkrižje interesov med deležniki ali med različnimi rabami gozda in podobno.
Ključne besede: raba gozdov, trajnostna strategija, gozdna pedagogika, turistične kmetije, lastniki gozdov, medvedi, zakonodaja, zborniki, elektronske knjige
Objavljeno v DiRROS: 15.10.2018; Ogledov: 5036; Prenosov: 1466
.pdf Celotno besedilo (12,57 MB)

2356.
2357.
2358.
2359.
Early responses of biodiversity indicators to various thinning treatments in mountain beech forests
Fabio Lombardi, Stefania Di Lella, Valeria Altieri, Simone Di Benedetto, Carmen Giancola, Bruno Lasserre, Lado Kutnar, Roberto Tognetti, Marco Marchetti, izvirni znanstveni članek

Povzetek: In recent decades, the conservation of biodiversity has become one of the main areas under consideration in managing forests in an ecologically sustainable way. Forest management practices are primary drivers of diversity and may enhance or decrease forest biodiversity, according to the measures applied (thinning options). We have focused on three beech (Fagus sylvatica L.) forests across a latitudinal gradient in Italy, characterised by different structures resulting from dissimilar management. We tested the short-term effects of differently-based silvicultural intervention vs. stands where no silvicultural practices were applied on biodiversity indicators and related proxies: deadwood amounts, microhabitat density, floristic richness and life form abundance. In each study area, the occurrence of the above indicators and proxies was evaluated before and after the implementation of crop tree thinning (CTT) and thinning from below (LT) methods, comparing them with control areas where no interventions were performed. After two years, the management options resulted in different responses of the investigated parameters. The CTT increased deadwood amounts in comparison with the LT ones, while stumps increased significantly after the LT thinning. Microhabitats increased significantly where intervention was not undertaken. On the contrary, they remained unaltered after the LT treatments. CTT thinning created favourable conditions for the development of microhabitats and their proliferation in the long term. Two years after the application of the CTT thinning treatment, all forest stands demonstrated a significant increase in their floristic richness and herb layer cover. Significant differences were also found in both the frequency and cover of life forms in relation to silvicultural treatment. These findings provide a better understanding of short-term effects of silvicultural treatment useful for maintaining biodiversity in mountain beech forests.
Ključne besede: deadwood, microhabitats, understory vegetation, mountain forests, sustainable forest management, Italian forests
Objavljeno v DiRROS: 04.10.2018; Ogledov: 2665; Prenosov: 1740
.pdf Celotno besedilo (835,42 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2360.
Technical guidelines for molecular genetic analysis in non-native forest tree species of Europe
ni določena

Objavljeno v DiRROS: 26.09.2018; Ogledov: 3038; Prenosov: 1296
.pdf Celotno besedilo (4,46 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.88 sek.
Na vrh