2311. Strukturna pestrost gozdnih sestojev na Pahernikovi gozdni posestiAnže Martin Pintar, David Hladnik, 2018, izvirni znanstveni članek Povzetek: Na Pahernikovi gozdni posesti je mogoče spremljati učinke in uspešnost vsaj polstoletnega gospodarjenja z raznomernimi gozdovi. Na podlagi podatkov kontrolne vzorčne metode in laserskega skeniranja Slovenije smo ocenjevali strukturno pestrost gozdnih sestojev s kazalniki in indeksi sestojnih gostot, vrstne in strukturne pestrosti debelinskih razredov, sestojnih višinskih razredov in njihovih zgornjih višin. Primerjali smo rabo zemljišč v katastrskih občinah, na katerih leži Pahernikova posest (k.o. Vuhred, Planina, Orlica in Hudi Kot), v letu 1825 z letom 2017. V vseh analiziranih katastrskih občinah se je delež gozda v tem obdobju stoletja povečal, na posesti pa se je povečal za 21,4 %. Razlike v sestojnih gostotah in kazalnikih sestojne pestrosti med sestoji, kjer gozda v začetku 19. stoletja ni bilo, in sestoji na ohranjenih gozdnih zemljiščih niso statistično značilne. V prevladujočem rastiščnem tipu kisloljubno gorsko-zgornjegorsko bukovje z belkasto bekico smo ocenili za 20 % višjo lesno zalogo od primerljivih gozdov tega rastiščnega tipa na Slovenskem. Ob višjih lesnih zalogah in visokih kazalnikih debelinske pestrosti v gozdovih na Pahernikovi posesti nismo ocenili višjih sestojnih gostot SDI kot v drugih rastiščno primerljivih gozdovih. Po gradientih nadmorskih višin smo ocenili razlike v višini in zgradbi sestojne strehe, ki vplivajo na gospodarjenje znotraj posameznega rastiščnega tipa.
Ključne besede: Franciscejski kataster, raba zemljišč, sestojna zgradba, LiDAR, sestojni višinski razredi, Pahernikova posest
Objavljeno v DiRROS: 04.02.2019; Ogledov: 5462; Prenosov: 3442
 Celotno besedilo (3,25 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2312. Mnenje prebivalcev Slovenije o pomenu gozdov in gozdarstvaTina Simončič, Andrej Bončina, 2018, izvirni znanstveni članek Povzetek: Namen raziskave je ugotoviti mnenje slovenske javnosti o pomenu gozdov in gospodarjenju z gozdovi in pri tem preveriti, pri katerih vsebinah so mnenja lastnikov in nelastnikov gozdov različna. Anketirali smo 1014 naključno izbranih polnoletnih državljanov RS proporcionalno glede na statistične regije. Vprašalnik je obsegal 10 sklopov ter 74 trditev zaprtega tipa s petstopenjsko Likertovo lestvico. Za prebivalce Slovenije so najpomembnejše okoljske funkcije, sledijo lesnoprizvodna in zaščitna funkcija, socialne funkcije, najmanj pomembni sta nabiralništvo in lovnogospodarska funkcija. Več kot 90 % anketiranih meni, da so gozdovi hkrati pomembni za različne funkcije. 74 % javnosti podpira prost dostop v gozdove, 60 % pa pravico prebivalcev do nabiranja gozdnih sadežev. Največ anketiranih meni, da naj država nameni več sredstev za okoljske funkcije. Z diskriminantno analizo smo ugotovili, da na razvrščanje na lastnike in nelastnike najbolj vplivajo mnenja o prostem dostopu do gozda in pomenu gozdov za rekreacijo.
Ključne besede: gospodarjenje z gozdovi, funkcije gozdov, javna anketa, vrednost gozdov, gozdarska politika, nelastniki gozdov, lastniki gozdov
Objavljeno v DiRROS: 04.02.2019; Ogledov: 5652; Prenosov: 3402
Celotno besedilo (1,18 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2313. Examination of stable carbon and oxygen isotopic variability in the cellulose and wholewood of Castanea sativa Mill., Fagus sylvatica L., Pinus sylvestris L. and Quercus robur L.B. Sladden, N.J. Loader, G.H.F. Young, D. McCarroll, 2018, izvirni znanstveni članek Povzetek: This paper presents results from a comparison of wholewood and cellulose carbon and oxygen isotope ratios for four UK tree species. These species occur within the historic buildings archive as both primary and supplementary construction materials and have been used to reconstruct the climate of the past. New advances in the application of stable isotopes have widened the scope of the isotope approach, but require the time-consuming purification of cellulose. Comparison of the oxygen and carbon isotope signals preserved in the wood and cellulose components confirms and builds upon previous research in this field and provides additional insight into the covariance of these two sample types between species, an
Ključne besede: stable isotopes, tree ring, dendrochronology, dendroclimatology
Objavljeno v DiRROS: 04.02.2019; Ogledov: 5193; Prenosov: 3406
Celotno besedilo (1,63 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2314. Dendrokronološka analiza debelinskega priraščanja smreke (Picea abies (L.) Karst.) na območju njene naravne in umetne razširjenosti v SlovenijiSamo Stopar, Jernej Jevšenak, Andrej Kobler, Tom Levanič, 2018, izvirni znanstveni članek Povzetek: Z dendrokronološkimi metodami smo analizirali debelinsko priraščanje smreke na osmih lokacijah v Sloveniji. Med njimi je bilo pet naravnih smrekovih združb, v druge je bila smreka umetno vnesena v preteklosti, oziroma je bil povečan njen naravni delež. Na vsaki ploskvi smo s prirastoslovnim svedrom odvzeli izvrtke najmanj 20 dreves. V dendrokronološkem laboratoriju smo jih posušili in zbrusili do visokega sijaja, nato pa skenirali s pomočjo sistema ATRICS ter izmerili širine branik v programih CooRecorder in CDendro. Ugotovili smo, da med naravnimi in antropogenimi rastišči ni značilnih razlik v debelinskem priraščanju. Na lokacijah Sorško polje, Ravnik in Mašun smo opazili spremembe v debelinskem priraščanju, ki kažejo, da se vpliv temperature zraka (toplejša poletja) in padavin (pogostejši pojav suše) na rast povečuje. Analiza značilnih let je pokazala, da so le-ta v zadnjih 30 letih pogostejša in da se pojavljajo na več lokacijah hkrati, predvsem pa se je povečalo število negativnih značilnih let, t.j. nadpovprečno toplih in suhih let.
Ključne besede: klimatske spremembe, naravna smrekova rastišča, antropogeno spremenjena rastišča smreke, dendrokronologija, Slovenija, debelinski prirastek
Objavljeno v DiRROS: 04.02.2019; Ogledov: 5324; Prenosov: 3836
Celotno besedilo (7,56 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2315. Gozdnogospodarski načrti gozdnogospodarskih enot : stanje in priporočila za njihovo izboljšanje : sintezno poročilo o primernosti osnutkov gozdnogospodarskih načrtov gozdnogospodarskih enotMarko Kovač, Špela Planinšek, Lado Kutnar, Hojka Kraigher, 2018, končno poročilo o rezultatih raziskav Ključne besede: gozdarstvo, gozdnogospodarski načrti, gozdnogospodarske enote, sistemi načrtovanja, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 29.01.2019; Ogledov: 2678; Prenosov: 849
Celotno besedilo (1,26 MB) |
2316. Ectomycorrhizae of Norway spruce from its southernmost natural distribution range in SerbiaMarina Katanić, Saša Orlović, Tine Grebenc, Marko Bajc, Saša Pekeč, Milan Drekić, Hojka Kraigher, izvirni znanstveni članek Povzetek: Norway spruce (Picea abies Karst.) reaches its southernmost limit in the mountainous regions of south Serbia and Bulgaria. The species is a regionally important timber species for the wood industry and a significant host for various ectomycorrhizal fungi, including edible species. We analysed ectomycorrhizal community and fine root parameters of high continental / subalpine Norway spruce stands at three sites (Stara planina, Kopaonik, Tara) located in protected areas in Serbia. In addition, we assessed the potential effects of altitude and growing season on the ectomycorrhizal diversity and fine root parameters. Using standardised sampling in combination with morpho-anatomical and molecular identification of ectomycorrhizae, we recorded 29 different anatomorphotypes. None of the identified fungi belonged to commercial edible fungal species. Compared to other Norway spruce ectomycorrhiza studies in central Europe, sites in Serbia exhibited lower species diversity and different dominant species composition, with Cenococcum spp. and Russula spp. as the dominant ectomycorrhizal fungi. A number of ectomycorrhizal types and the value of the species richness index differed between Stara planina and Tara in the autumn, but the influence of site and season on the studied diversity indices was not significant. The total number of fine roots increased in the spring, while percentage of vital ectomycorrhizal root tips increased in the autumn. This study was the first examination of Norway spruce ectomycorrhizal communities at the edge of the natural geographical range of the species.
Ključne besede: ectomycorrhiza, Picea abies Karst, community structure, fine roots
Objavljeno v DiRROS: 22.01.2019; Ogledov: 2675; Prenosov: 1583
Celotno besedilo (553,32 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2317. Poročilo o preskusu št.: LVG 2018-262 : opis vzorca: Carpinus betulus, les, lubje, sekanci, št. enot 3 : namen testiranja: sum na: Xylosandrus crassiusculusAndreja Kavčič, 2018, izvedensko mnenje, arbitražna odločba Ključne besede: varstvo gozdov, morfološke analize, Xylosandrus crassiusculus, azijski ambrozijski podlubnik, Podgorica pri Šmarju, gaber, Carpinus betulus, les, žuželke
Objavljeno v DiRROS: 21.11.2018; Ogledov: 2699; Prenosov: 124 |
2318. Poročilo o preskusu št.: LVG2018-197 : opis vzorca: Pinus nigra, veja (z listi ali brez) ali poganjki : namen testiranja: sum na: sum na: Fusarium circinatumNikica Ogris, Barbara Piškur, Špela Jagodic, Zina Devetak, 2018, izvedensko mnenje, arbitražna odločba Ključne besede: varstvo gozdov, morfološke analize, Fusarium circinatum, Gibberella circinata, borov smolasti rak, Pinus nigra, črni bor, glive, Cyclaneusma, karantenski škodljiv organizem
Objavljeno v DiRROS: 13.11.2018; Ogledov: 2718; Prenosov: 156 |
2319. Poročilo o preskusu št.: LVG2018-186 : opis vzorca: Pinus mugo, veja (z iglicami ali brez) ali poganjki, št. enot 5 : namen testiranja: sum na: ScirrhiaBarbara Piškur, Nikica Ogris, Zina Devetak, Špela Jagodic, 2018, izvedensko mnenje, arbitražna odločba Ključne besede: varstvo gozdov, morfološke analize, glive, Lecanosticta acicola, Scirrhia acicola, rjavenje borovih iglic, Dothistroma pini, Dothistroma septosporum, Scirrhia pini, rdeča pegavost borovih iglic, bor, Pinus, karantenski škodljiv organizem
Objavljeno v DiRROS: 13.11.2018; Ogledov: 2280; Prenosov: 0 |
2320. Poročilo o preskusu št.: LVG2018-198 : opis vzorca: Quercus petraea, žuželka : namen testiranja: sum na: Corythucha arcuataAndreja Kavčič, 2018, izvedensko mnenje, arbitražna odločba Ključne besede: varstvo gozdov, morfološke analize, žuželke, Mali Cirnik, hrastova čipkarica, hrast, list
Objavljeno v DiRROS: 13.11.2018; Ogledov: 2514; Prenosov: 97 |
