551. Posledice pozebe v gozduIztok Sinjur, 2017, strokovni članek Povzetek: Pozeba, tako pri sadnem kot pri gozdnem drevju in grmovju, povzroča poškodbe. Ne glede na to jo redko povezujemo s škodo v gozdovih, saj tam posledice zaradi manjše odvisnosti od letnih donosov in prostorske omejenosti redko prepoznamo kot škodo. Aprila 2017 je drugo leto zapored zgodnejšim fenološkim fazam sledil prodor hladnega zraka, zaradi katerega so mrazne poškodbe utrpele številne drevesne in grmovne vrste na mnogih območjih po Sloveniji. Ker so bile prizadete tudi nekatere medonosne in parkovne vrste, je bil dogodek v javnosti deležen večje pozornosti.
Ključne besede: pozeba, pomlad, gozdovi, meteorologija, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 22.06.2017; Ogledov: 3601; Prenosov: 660
 Celotno besedilo (1,43 MB) |
552. Izdelava registra plus dreves divje češnje (Prunus avium L.) v SlovenijiKristjan Jarni, Domen Gajšek, Gregor Božič, Hojka Kraigher, Robert Brus, 2017, izvirni znanstveni članek Povzetek: Divja češnja (Prunus avium L.) je zaradi ekološkega pomena in kakovostnega lesa za gojenje vse bolj zanimiva manjšinska drevesna vrsta, vendar je težavno zagotavljanje ustreznih količin njenega kakovostnega gozdnega reprodukcijskega materiala. S pomočjo Zavoda za gozdove Slovenije smo na območju vse Slovenije evidentirali 127 kandidatov za plus drevesa divje češnje. V drugem krogu smo na podlagi enotnega ocenjevanja znakov izbrali 107 fenotipsko najboljših dreves in jih bomo vključili v register plus dreves divje češnje. V register vključena drevesa bo mogoče uporabiti za izvedbo programa žlahtnjenja divje češnje in za osnovanje semenske plantaže, ki bo omogočala pridobivanje zadostnih količin genetsko izboljšanega gozdnega reprodukcijskega materiala. Register bo lahko služil tudi kot vzorčni primer še za druge manjšinske drevesne vrste.
Ključne besede: divja češnja, Prunus avium L., plus drevesa, semenska plantaža, gozdni reprodukcijski material, žlahtnjenje gozdnega drevja, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 22.06.2017; Ogledov: 4811; Prenosov: 885
Celotno besedilo (834,24 KB) |
553. Predlog metodologije za razmejevanje kmetijskih in primestnih krajin v Sloveniji ter prostorska določila za določanje gozdov s poudarjeno funkcijo ohranjanja biotske raznovrstnostiDejan Firm, Janez Pirnat, 2017, izvirni znanstveni članek Povzetek: V prispevku smo predstavili novo metodologijo za razmejevanje kmetijskih oziroma primestnih krajin, hkrati pa smo pripravili nabor enostavnih kazalnikov (stopnja gozdnatosti, število zaplat, oblika in velikost gozdnih zaplat, prostorska razmestitev in povezanost gozdnih zaplat). S pomočjo omenjenih kazalnikov in nekaj zdrave pameti smo ugotovili, da večino tako dobljenih kmetijskih krajin v zahodni, severni in južni Sloveniji obdaja vsaj na eni strani gozdna(ta) matica, ki hkrati z razmeroma zadostno gozdnatostjo samih krajin omogoča prehajanje vrstam med matico in kmetijskimi krajinami. V osrednji Sloveniji, na Gorenjskem in v vzhodni Sloveniji pa se srečujemo z drobljenjem nekdaj enovitih kmetijskih krajin zaradi avtocest in deloma zajezitev rek Save in Drave. V teh krajinah so za oceno pestrosti pomembni izsledki, ki jih pridobimo z ovrednotenjem kazalnikov oblike in velikosti krajin, gozdnatosti krajin oziroma gostote zaplat, velikostnega razreda in oblike gozdnih zaplat.
Ključne besede: gozdne zaplate, kmetijska krajina, določila krčitev gozdov, krčitev gozdov, biotska raznovrstnost, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 22.06.2017; Ogledov: 3870; Prenosov: 834
Celotno besedilo (5,26 MB) |
554. Kakšne informacije se skrivajo v zgradbi skorje (floema)?Jožica Gričar, 2017, izvirni znanstveni članek Povzetek: V prispevku so predstavljene najnovejše anatomske raziskave v skorji. Našteti so glavni razlogi manjšega zanimanja za raziskave zgradbe skorje v primerjavi z lesom. Opisana je sezonska dinamika nastanka floema pri drevesih iz zmernega in sredozemskega podnebja ter vpliv okoljskih razmer na strukturo floemskih branik. Prikazana je povezava med širino floemskih in lesnih prirastkov pri drevesih različnih vitalnosti. Na koncu je omenjen še vpliv različnih procesov, ki potekajo v skorji, na meritve dendrometrov
Ključne besede: skorja, zmerna klima, sredozemska klima, letni prirastek, les, anatomija, iglavci, listavci
Objavljeno v DiRROS: 22.06.2017; Ogledov: 3882; Prenosov: 803
Celotno besedilo (2,90 MB) |
555. |
556. |
557. |
558. |
559. |
560. Začetni sestanek projekta FORESDAPolona Hafner, Jožica Gričar, 2017, poljudni članek Ključne besede: projekti, Podonavje, FORESDA, raziskovalna dejavnost, vrednostne verige, inovacije, trajnostni razvoj
Objavljeno v DiRROS: 11.05.2017; Ogledov: 4214; Prenosov: 751
Celotno besedilo (253,58 KB) |
