1. |
2. Zaključni dogodek projekta Forest EcoValue: gozdovi lokalnim skupnostim nudijo veliko več kot le lesTina Simončič, Matjaž Guček, Živa Bončina, Milan Kobal, Janez Logar, Andrej Arih, Marin Radovčić, 2026, strokovni članek Ključne besede: lokalne skupnosti, ekosistemske storitve
Objavljeno v DiRROS: 20.04.2026; Ogledov: 135; Prenosov: 48
 Celotno besedilo (553,41 KB) |
3. Kisloljubno gorsko-zgornjegorsko bukovjeValerija Babij, Andrej Rozman, Lado Kutnar, Aleš Poljanec, Matija Klopčič, Igor Dakskobler, Andrej Bončina, 2026, izvirni znanstveni članek Ključne besede: Gozdni rastiščni tipi, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 20.04.2026; Ogledov: 127; Prenosov: 65
Celotno besedilo (853,10 KB) |
4. Lubadar je ostal lubadar : odgovor na prispevek Ko lubadar postane zvezdar – ustaljenost terminologije kot temelj učinkovite komunikacije v gozdarstvu, GV, 2025, 83, 9/10, 289–291Maja Jurc, Roman Pavlin, 2026, polemika, diskusijski prispevek, komentar Ključne besede: podlubniki, strokovna terminologija, ozaveščanje, komunikacija, terminologija, ustaljena imena, zdravje gozdov, slovenksi jezik
Objavljeno v DiRROS: 20.04.2026; Ogledov: 147; Prenosov: 64
Celotno besedilo (242,19 KB) |
5. |
6. Mnenje Oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, BF, UL predlaganega Zakona o varstvu in zaščiti drevesnega fonda v urbanem okolju (ZVZDFUO) Mojca Nastran Možina, Milan Šinko, Andrej Bončina, Jurij Diaci, Dušan Roženbergar, Robert Brus, Klemen Jerina, 2026, polemika, diskusijski prispevek, komentar Ključne besede: zakonodaja, varstvo gozdov, urbano okolje
Objavljeno v DiRROS: 20.04.2026; Ogledov: 143; Prenosov: 50
Celotno besedilo (159,26 KB) |
7. |
8. |
9. Sektor LULUCF v Sloveniji: obračunavanje, skladnost in obeti do leta 2030 The LULUCF sector in Slovenia: accounting, compliance and outlook to 2030Boštjan Mali, 2026, strokovni članek Povzetek: Gozdna zemljišča so najpomembnejša kategorija sektorja LULUCF, saj prispevajo večino neto ponorov toplogrednih plinov. Obdobje 2014–2018 so zaznamovale naravne motnje, zaradi katerih je sektor prešel iz neto ponora v vir emisij, po letu 2018 pa podatki kažejo na postopno obnovitev ponorov. Povprečni letni ponor na gospodarjenih gozdnih zemljiščih je znašal nekaj manj kot –4.500 kt CO₂ ekv, medtem ko se ponori na pogozdenih zemljiščih in travinju zmanjšujejo. Obračunavanje v obdobju 2021–2025 poteka po specifičnih pravilih za posamezne kategorije zemljišč, ključni element je tehnični popravek referenčne vrednosti za gospodarjenje z gozdovi (FRL), ki zagotavlja usklajenost med projekcijami FRL in nacionalnimi ocenami. Popravek je potreben zaradi sprememb površine gozdov in uporabe različnih pretvorbenih faktorjev za drevesne vrste, obenem so na voljo še druge prilagodljivosti. Ocenjuje se, da sektor za obdobje 2021–2024 dosega višek ponorov in izpolnjuje zavezo o nepreseganju emisij. V obdobju 2026–2030 bo Slovenija poročala skladno z dopolnjeno Uredbo (EU) 2023/839, s ciljem doseči ponor –146 kt CO₂ ekv v letu 2030. Komisija lahko uporabi metodološke prilagoditve inventur za zagotavljanje konsistentnosti podatkov, pri čemer ostanejo cilji nespremenjeni. Na podlagi referenčnega scenarija EU in nacionalnih projekcij se pričakuje, da bo sektor LULUCF prispeval k neto ponorom tudi v prihodnje.
Ključne besede: LULUCF, neto ponori, gozdna zemljišča, tehnični popravek, FRL, trajnostno gospodarjenje z gozdovi, emisije toplogrednih plinov
Objavljeno v DiRROS: 17.04.2026; Ogledov: 193; Prenosov: 72
Celotno besedilo (293,63 KB) |
10. Možnost množičnega/obsežnejšega razmnoževanja pravega kostanja (Castanea Mill sp.) z zelenimi potaknjenciGregor Osterc, Petra Kunc, Aljaž Medič, 2026, izvirni znanstveni članek Povzetek: Pravi kostanj (Castanea Mill sp.) je pomembna rastlinska vrsta, tako za gozdarsko, lesarsko, kot tudi hortikulturno (sadjarsko) stroko. Gre za vrsto, ki je pomemben del gozdnih sestojev (pomembno predvsem tudi za Slovenijo). Kostanjev les je cenjen za lesno industrijo, hkrati pa so kostanjevi plodovi pomembni v sadjarstvu. Nenazadnje so kostanjeva drevesa s svojo medonosnostjo pomembna za čebelarstvo, saj je kostanjev med cenjen v kulinariki. Čebelarstvo je panoga, ki je za Slovenijo svojstvena in zato nacionalno pomembna. Drevesničarsko predstavlja pravi kostanj poseben izziv, saj je vrsta, ki jo težko razmnožujemo. Spolni način razmnoževanja, ki vključuje uporabo semen, je mogoč in je pri tej vrsti, tudi hortikulturno (ne samo gozdarsko), dolgo veljal za glavni način razmnoževanja. Vseeno pa je spolni način razmnoževanja povezan z vrsto težav: od slabše kalivosti semen v posameznih letih, do težavne stratifikacije in kratkoročnega skladiščenja semen ter težavnega dolgoročnega skladiščenja semen. V sadjarski praksi se je v zadnjih desetletjih zelo razširil nespolni način razmnoževanja s cepljenjem, ki pa predvsem pri cepljenju medvrstnih križancev na sejance zgolj posamezne vrste pogosto vodi do neskladnosti (inkompatibilnosti) in končno do propada cepljenih sadik. Zato se že od nekdaj kot alternativa cepljenju omenja možnost razmnoževanja kostanjevih sadik z zelenimi potaknjenci. Vendar, do danes, kljub posameznim poskusom, nismo poznali učinkovite metode, ki bi bila tudi proizvodno zanimiva.
Ključne besede: megljenje, nespolno razmnoževanje, nadomestni koreninski sistem, NKS, potaknjenci domačega kostanja
Objavljeno v DiRROS: 17.04.2026; Ogledov: 205; Prenosov: 68
Celotno besedilo (321,03 KB) |
