4541. |
4542. |
4543. Samoodvzem vaginalnega vzorca za test HPV pri neodzivnicah presejalnih programov raka materničnega vratuUrška Ivanuš, Maja Primic-Žakelj, 2012, izvirni znanstveni članek Povzetek: Ozadje in namen: V dobro organiziranih presejalnih programih raka materničnega vratu v Evropi in tudi Sloveniji se večina novih primerov raka materničnega vratu pojavlja pri tistih ženskah, ki se presejalnih pregledov ne udeležujejo redno. Iskanje novih načinov za povečanje pregledanosti ciljne populacije postaja zato eden vodilnih izzivov na tem področju. Po izsledkih preglednih raziskav in metaanaliz je najučinkovitejša metoda za povečanje odzivnosti vabilo neodzivnicam za samoodvzem vaginalnega vzorca za odkrivanje okužbe z visokotveganimi humanimi papilomskimi virusi (test HPV) na domu. Zanimalo nas je, kako učinkovita je ta metoda pri odkrivanju predrakavih in zgodnjih rakavih sprememb materničnega vratu v primerjavi z obstoječimi pristopi k neodzivnicam organiziranih presejalnih programov. Metode: Sistematični pregled rezultatov objavljenih raziskav na področju presejanja neodzivnic rednih organiziranih presejalnih programov v Evropi, z metodo samoodvzema vaginalnega vzorca za test HPV na domu. Rezultati: Glavna rezultata raziskav sta odzivnost žensk, ki so na dom prejele tester za samoodvzem, in delež odkritih hudih predrakavih sprememb ali raka materničnega vratu (CIN 2+). Dodatni rezultati so vrste v raziskavah uporabljenih testerjev in metod analize testov HPV, kakovost samoodvzetih vzorcev, prevalenca HPV v skupini žensk, ki so opravile samoodvzem vaginalnega vzorca, in udeležba v presejanju HPV-pozitivnih žensk v nadaljnji diagnostiki. Zaključek: Številne raziskave enotno kažejo, da je za povečanje pregledanosti v dobro organiziranih presejalnih programih in nadaljnje zmanjšanje incidence raka materničnega vratu najbolj obetaven pristop alternativno presejanje neodzivnic s samoodvzemom vaginalnega vzorca za test HPV na domu. Ker pa se rezultati med raziskavami in državami razlikujejo, je treba pred nadgradnjo obstoječega presejalnega programa novo metodo pilotno preveriti v ciljni skupini neodzivnic programa v okolju, v katerem se izvaja redno presejanje.
Ključne besede: rak materničnega vratu, vaginalni brisi, papilomavirusi, presejalni testi
Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 3090; Prenosov: 872
 Celotno besedilo (1003,95 KB) |
4544. |
4545. |
4546. Vloga interferona pri zdravljenju kožnih limfomovMateja Dolenc-Voljč, 2010, strokovni članek Povzetek: Interferon alfa se že mnogo let uspešno uporablja za zdravljenje kožnih T-celičnih limfomov in je za to bolezen še vedno nepogrešljivo zdravilo. Pri kožnih limfomih izkoriščamo predvsem njegovo antiproliferativno in imunomodulatorno delovanje. V sodobnih smernicah za zdravljenje kožnih T-celičnih limfomov je zdravilo izbire v stadijih IIB in III, kjer se pogosto uporablja v kombinaciji s sistemsko PUVA ali s sistemskim retinoidom. V monoterapiji se priporoča v stadijih IA do IIA, kadar so izčrpane lokalne možnosti zdravljenja. Kot vzdrževalno zdravljenje v manjših odmerkih pomembno podaljša remisijo. Režim zdravljenja prilagajamo individualno, glede na stadij bolezni, razširjenost kožnih sprememb in bolnikovo odzivnost na zdravilo. Zdravljenje je povezano z nekaterimi akutnimi in kroničnimi neželenimi sopojavi, ki so pogostejši pri večjih odmerkih, vendar so predvidljivi in praviloma reverzibilni.
Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 2616; Prenosov: 665
Celotno besedilo (115,16 KB) |
4547. |
4548. Interakcije in neželeni učinki prehranskih dopolnilMonika Sonc, 2007, strokovni članek Povzetek: Vse več ljudi uživa dodatke k prehrani, da bi ostali zdravi, preprečili nastanek bolezni ali se sami zdravili, vendar pa pogosto ni dovolj opozoril in podatkov o učinkovinah, presnovkih, farmakokinetiki, farmakologiji, toksikologiji, neželenih učinkih in njihovi pogostosti, učinkih dolgotrajnega uživanja, interakciji s hrano, alkoholom in zdravili, uporabi pri posameznih skupinah bolnikov in kontraindikacijah. Že dolgo je znano, da lahko dodatki k prehrani in uveljavljeni načini zdravljenja medsebojno vplivajo, vendar pa podatkov o tem, vsaj kliničnih, ni dovolj. Veliko je poročil o primerih, a malo uradnih kliničnih raziskav. Številne primere so raziskali in ovrednotili glede na njihovo vrsto in pomen. Za zdravje je najnevarnejše, ko se dodatki k prehrani uporabljajo sočasno z zdravili z majhnim terapevtskim indeksom. Zelo pomembno je, da farmacevti in zdravniki dobro poznajo možne neželene učinke in interakcije dodatkov k prehrani ter da se o njih pogovorijo z bolniki. Prav bi bilo poudariti, da prehranska dopolnila niso zdravila, zato tudi ni dokazov, da so učinkovita za zdravljenje bolezni. Tako je treba uporabnikom svetovati, da morajo v primeru, ko se počutje oz. simptomi ne izboljšajo ali se stanje celo poslabša, nujno prekiniti samozdravljenje in obiskati zdravnika. Med dodatki se največ interakcij pojavlja pri pripravkih s šentjanževko, med zdravili pa jih je največ povezanih z varfarinom.
Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 2979; Prenosov: 958
Celotno besedilo (184,46 KB) |
4549. Hipoalbuminemija in pooperativni zapleti pri bolnikih, operiranih zaradi tumorja v trebuhuKsenija Mahkovic Hergouth, Lidija Kompan, 2007, izvirni znanstveni članek Povzetek: Serumska hipoalbuminemija je pogosta pri kritično bolnih in pri bolnikih po večjih operacijah. Nastane zlasti zaradi povečanega prehajanja albuminov v zunajžilni prostor. Hipoalbuminemija je slab prognostični znak. V večini raziskav niso ugotovili, da bi zdravljenje s humanimi albumini zmanjšalo obolevnost in umrljivost bolnikov. Kljub tem dognanjem še ni širokega soglasja o opustitvi zdravljenja s humanimi albumini, čeprav se je njihova uporaba v zadnjih letih zelo zmanjšala. V naši retrospektivni raziskavi smo želeli ugotoviti, kako se spremenijo serumske koncentracije albuminov po operacijah v trebuhu in kako na koncentracijo albuminov vpliva perioperativno nadomeščanje albuminov. Primerjali smo tudi pooperativne zaplete pri bolnikih, ki so dobivali humane albumine, s tistimi, ki jih niso, ter čas zdravljenja na intenzivnem oddelku. V raziskavo je bilo vključenih 76 bolnikov, razdeljenih v dve skupini glede na zdravljenje z albumini. Pri vseh bolnikih smo ugotovili, da se je glede na predoperativne vrednosti serumska koncentracija albuminov po operaciji statistično zelo značilno zmanjšala, toda v skupini brez nadomeščanja albuminov je bilo zmanjšanje večje. Te razlike med skupinama pa v 2. tednu po operaciji skoraj ni bilo več. Ugotovili smo tudi, da so se serumski albumini bolj zmanjšali pri daljših operacijah. Med skupinama ni bilo razlik v številu pooperativnih zapletov, prav tako tudi ne v dolžini zdravljenja na intenzivnem oddelku.
Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 2877; Prenosov: 678
Celotno besedilo (277,81 KB) |
4550. |
