Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "polno besedilo" AND "organizacija" (Onkološki inštitut Ljubljana) .

1 - 10 / 3276
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Tečaj osnov dermatoskopije za onkologe, Onkološki inštitut Ljubljana, 15.-16. junij 2022
2022, druge monografije in druga zaključena dela

Ključne besede: dermatoskopija, koža, struktura kože, klinična praksa
Objavljeno v DiRROS: 18.08.2022; Ogledov: 3; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (33,72 MB)

2.
Priporočila za zobozdravstveno obravnavo odraslih bolnikov z rakom glave in vratu v Sloveniji, zdravljenih z obsevanjem
Aleš Fidler, Aleksandar Aničin, Vojislav Didanovič, Tadej Dovšak, Boris Gašpirc, Aleš Grošelj, Andrej Kansky, Matic Koren, Jana Krapež, Hojka Kuralt, Marko Kuralt, Boštjan Lanišnik, Romana Mance Kristan, Jošt Pavčič, Luka Prodnik, Peter Pukl, Tadej Ostrc, Milan Kuhar, Eva Skalerič, Robert Šifrer, Valerija Skopec, Primož Strojan, 2022, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Priporočila za zobozdravstveno obravnavo bolnikov z rakom glave in vratu (RGV) v Sloveniji, zdravljenih z obsevanjem sledijo priporočilom The Royal College of Surgeons of England v sodelovanju z The British Society for Disability and Oral Health, dopolnjujejo Priporočila za obravnavo bolnikov z rakom glave in vratu v Sloveniji in hkrati upoštevajo obstoječe zmožnosti slovenskega zdravstvenega sistema. Namen priporočil je prepre-čevanje oz. zmanjšanje zapletov v ustni votlini, ki nastanejo zaradi obsevanja. Opredeljujejo način zobozdravstvene oskrbe pred, med in po zdravljenju raka na vseh treh nivojih zobozdra-vstvene oskrbe, kar zagotavlja njeno pravočasnost in dostopnost. Priporočila predstavljajo poenoteno mnenje vseh deležnikov na področju zobozdravstvene obravnave bolnikov z RGV v državi.
Ključne besede: onkologija, zobozdravstvena obravnava, obsevanje, ustna votlina, priporočila
Objavljeno v DiRROS: 14.07.2022; Ogledov: 99; Prenosov: 28
.pdf Celotno besedilo (1,45 MB)

3.
Priročnik za bolnike z izločalno stomo
Andreja Klinc, Dragica Tomc, Sabina Medjedović, 2021, slovar, enciklopedija, leksikon, priročnik, atlas, zemljevid

Ključne besede: rak črevesja, rak sečil, stoma
Objavljeno v DiRROS: 14.07.2022; Ogledov: 55; Prenosov: 34
.pdf Celotno besedilo (769,40 KB)

4.
Onkološki bolniki in cepljenje proti covid-19
Urška Ivanuš, Kaja Batista, Tina Firanović, Amela Duratović, 2021, druge monografije in druga zaključena dela

Ključne besede: covid-19, onkologija, cepljenje
Objavljeno v DiRROS: 14.07.2022; Ogledov: 66; Prenosov: 31
.pdf Celotno besedilo (371,82 KB)

5.
Dnevnik zdravljenja z zdravilom regorafenib
Janja Ocvirk, Martina Reberšek, Neva Volk, Tanja Mesti, Marko Boc, Marija Ignjatović, Nežka Hribernik, 2022, slovar, enciklopedija, leksikon, priročnik, atlas, zemljevid

Ključne besede: kemoterapija, rak debelega črevesa in danke, gastrointestinalni tumorji
Objavljeno v DiRROS: 14.07.2022; Ogledov: 47; Prenosov: 28
.pdf Celotno besedilo (2,48 MB)

6.
Kaj morate vedeti o zdravilu denosumab
Tanja Ovčariček, Erika Matos, Nataša Snoj Šarvari, Vojislav Didanovič, 2020, slovar, enciklopedija, leksikon, priročnik, atlas, zemljevid

Ključne besede: kemoterapija, kostni zasevki, denosumab
Objavljeno v DiRROS: 14.07.2022; Ogledov: 41; Prenosov: 26
.pdf Celotno besedilo (323,99 KB)

7.
V pomoč pri zdravljenju diferenciranega raka ščitnice, odpornega na radioaktivni jod, z zdravilom lenvatinib
2022, slovar, enciklopedija, leksikon, priročnik, atlas, zemljevid

Ključne besede: rak ščitnice, kemoterapija, lenvatinib
Objavljeno v DiRROS: 14.07.2022; Ogledov: 31; Prenosov: 24
.pdf Celotno besedilo (550,94 KB)

8.
Stališča onkologov o bolniški odsotnosti bolnic z rakom dojk, ki so v delovnem razmerju
Ivica Ratoša, Cvetka Grašič-Kuhar, 2022, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Izhodišče: Optimizacija rehabilitacije onkoloških bolnikov in njihova vrnitev na delo sta pomembni tako zaradi izboljšanja počutja te ranljive skupine kot tudi zaradi zmanjšanja družbenih in finančnih vplivov na celotno družbo. Osebe, ki so prebolele raka, se poskušajo po zdravljenju vrniti na delo in znova vzpostaviti nekdanjo strukturo vsakdanjega življenja. Z raziskavo smo želeli razkriti stališča onkologov do bolniške odsotnosti bolnic z rakom dojk. Metode: Med slovenskimi onkologi, ki sodelujejo pri zdravljenju bolnic z rakom dojk, smo izvedli krajšo anonimno spletno anketo o stališčih do bolniške odsotnosti omenjenih bolnic. Rezultati: Na spletno anketo je od 52 povabljenih onkologov odgovorilo 24 (46,2 %), od tega 8 (33,3 %) specialistov internistične onkologije, 9 (37,5 %) specialistov onkologije z radioterapijo in 7 (29,2 %) specialistov kirurgov. Stališče onkologov, ocenjeno z 10-stopenjsko Likertovo lestvico, je, da sta pogovor z bolnico in obravnava vprašanj o vrnitvi na delovno mesto zelo pomemben del celostne obravnave (povprečna ocena 8,4/10). Hkrati pa ocenjujejo, da je razmerje med časom, ki ga imajo vsakodnevno na voljo za obravnavo bolnic z rakom dojk, in časom, ki ga lahko posvetijo vprašanjem o bolniški odsotnosti med zdravljenjem ali po zaključenem zdravljenju, slabo (povprečna ocena 3,6/10). Sorazmerno pogosto se srečujejo s t. i. pritiski bolnic zaradi podajanja mnenj v zvezi z bolniško odsotnostjo ali invalidsko upokojitvijo (povprečna ocena 6,5/10). V vprašalniku so bili prav tako zbrani predlogi za dolžino bolniškega staleža, upoštevajoč vrsto in zahtevnost zdravljenja ter individualne dejavnike. Predlagana je bila skupina strokovnjakov, ki bi sestavljala multidisciplinaren tim za obravnavo bolnic z bolniškim staležem
Ključne besede: rak dojke, zdravljenje, bolniška odsotnost, rehabilitacija
Objavljeno v DiRROS: 01.07.2022; Ogledov: 122; Prenosov: 43
.pdf Celotno besedilo (215,07 KB)

9.
Genska terapija v onkologiji, prvi razvojni koraki v Sloveniji
Maja Čemažar, Tanja Dolinšek, Maša Bošnjak, Boštjan Markelc, Urška Kamenšek, Simona Kranjc, Špela Kos, Urša Lampreht Tratar, Katarina Žnidar, Andrej Renčelj, Urška Matkovič, Teja Valant, Kristina Levpušček, Živa Modic, Tilen Komel, Tim Božič, Urša Kešar, Barbara Starešinič, Katja Uršič Valentinuzzi, Monika Štimac, Primož Strojan, Gorana Gašljević, Maja Ota, Aleš Grošelj, Črt Jamšek, Rosana Hudej, Matjaž Peterka, Franc Smrekar, Barbara Hubad, Marjan Hosta, Jaka Kužnik, Alojz Hosta, Damijan Miklavčič, Matej Reberšek, Aleksandra Cvetkoska, Anja Zajc, Janja Dermol-Černe, Nataša Tozon, Nina Milevoj, Alenka Nemec Svete, Gregor Serša, 2022, strokovni članek

Povzetek: Genska terapija postaja čedalje bolj zanimiva tudi v onkologiji. Med aplikacijami je morda najzanimivejša imunostimulacija. Pripravimo lahko plazmidno DNA, ki nosi zapis za različne imunostimulatorne molekule, ki jih vnesemo v celice tumorjev ali normalnih tkiv. Ta tkiva postanejo proizvajalci teh molekul, ki lahko delujejo lokalno ali pa se izločajo tudi sistemsko v krvni obtok. Ker plazmidna DNA ne prehaja celične membrane, so potrebni dostavni sistemi, virusni ali nevirusni. V naših študijah uporabljamo predvsem nevirusni dostavni sistem – elektroporacijo. Interlevkin 12 (IL-12) je eden od zanimivih citokinov, za katerega je znano protitumorsko delovanje s spodbujanjem imunskega odziva in antiangiogenim delovanjem. Namen projekta SmartGene.si je bil pripraviti plazmid z zapisom za interlevkin 12 (plazmid phIL12) in pripraviti vse potrebno za njegovo klinično testiranje za zdravljenje kožnih tumorjev. V konzorciju smo združili moči s partnerji z akademskega in industrijskega področja. Treba je bilo pripraviti plazmid za uporabo v humani onkologiji po zahtevah Evropske agencije za zdravila (EMA). Za prijavo klinične študije na Javno agencijo za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP) smo morali izvesti tudi vse neklinične raziskave o varnosti in učinkovitosti zdravila. Nato je bilo treba razviti postopek priprave zdravila, zagotoviti primerne prostore za pripravo in izvedbo postopka priprave zdravila. V treh letih smo dosegli vse te zastavljene cilje in dobili dovoljenje za izvajanje klinične študije na kožnih tumorjih, ki ga je izdala JAZMP na osnovi pozitivnega mnenja Komisije Republike Slovenije za medicinsko etiko. Zdaj poteka klinična študija faze I preizkušanja plazmida phIL12 na kožnih tumorjih glave in vratu z namenom preveriti varnost in sprejemljivost genskega elektroprenosa plazmida v tumorje. Cilj študije je prav tako določiti primeren odmerek zdravila, ki bi ga v nadaljnji klinični študiji uporabili kot adjuvantno zdravljenje k ablativnim terapijam, kot sta radioterapija ali elektrokemoterapija.
Ključne besede: genska terapija, interlevkin-12, plazmidna DNA, elektroprenos genov, rak kože
Objavljeno v DiRROS: 01.07.2022; Ogledov: 125; Prenosov: 39
.pdf Celotno besedilo (420,40 KB)

10.
Iskanje izvedeno v 1.29 sek.
Na vrh