1. Rak neznanega izvora : nas izvor bolezni še zanimaErika Matos, Snežana Pavlović Djokić, Srdjan Novaković, Marina Čakš, Rok Devjak, Nežka Hribernik, Kaja Cankar, 2024, strokovni članek Povzetek: Rak neznanega izvora (RNI) je opredeljen kot karcinom ali nediferencirana neoplazma, pri kateri z naborom standardnih diagnostičnih postopkov ni mogoče odkriti izvornega mesta bolezni. Tradicionalno RNI delimo v dve podskupini, pri čemer le približno 15 % primerov predstavlja prognostično ugodno skupino. Velika večina bolnikov spada v prognostično neugodno skupino in ima ob prvi prezentaciji obsežno breme bolezni. Možnosti zdravljenja so omejene, izidi bolnikov, zdravljenih z empirično kemoterapijo (KT) s platino ali taksani, pa so še vedno slabi, srednje celokupno preživetje je manj kot 10 mesecev. Za mnoge bolnike ostaja optimalna izbira najboljše možno podporno zdravljenje. Novi pristopi k obravnavi teh bolnikov se zdijo obetavni in so temeljit premik v paradigmi zdravljenja RNI; od zdravljenja, specifičnega za organ/tkivo, k zdravljenju, usmerjenemu na posameznega bolnika, ki temelji na genomskih spremembah njegovega tumorja. Prispevek povzema trenutne dokaze o uporabi vsakega od teh pristopov. Predstavljeno je tudi zdravljenje treh bolnikov z neugodnim RNI.
Ključne besede: rak neznanega izvora, molekularne značilnosti, biološki označevalci
Objavljeno v DiRROS: 26.07.2024; Ogledov: 19; Prenosov: 4
 Celotno besedilo (2,83 MB) |
2. Onkološko zdravstveno svetovanje na daljavoAleksandra Grbič, Dajana Glavan, Sara Brodarič, Irena Oblak, 2024, pregledni znanstveni članek Povzetek: Izhodišče: V začetku leta 2023 smo v okviru klicnega centra vzpostavili zdravstveno svetovanje z namenom opolnomočenja in podpore bolnikov ter njihovih bližnjih. V raziskavi smo analizirali pogostost in stopnjo pojavljanja simptomov, povezanih z boleznijo in zdravljenjem, z uporabo ocenjevalnega protokola in nadaljnjih napotitev glede na izraženost težav.
Metode: Izvedena je bila retrospektivna analiza telefonskih klicev na linijo zdravstvenega svetovanja v klicnem centru od 1. 10. 2023 do 31. 1. 2024. Za zbiranje podatkov o klicateljih je bilo potrjeno in uporabljeno ocenjevalno orodje v podatkovni bazi Redcap. Za izračun odstotnih deležev smo uporabili program Microsoft® Excel® for Office 365 in opisno statistiko.
Rezultati: Vzorec je vključeval 144 telefonskih klicev, kar je predstavljalo 60 % telefonskih klicev bolnikov in 39 % klicev bol-nikovih bližnjih. Vzrok telefonskih klicev je bil v 60,4 % posledica neželenih učinkov sistemskega zdravljenja, ki so bili najpogostejši do tedna dni od prejetja zadnjega zdravljenja. V analizi telefon-skih klicev so bili najpogosteje izraženi simptomi bolečina (10 %), slabost (10 %), izguba apetita (7 %), driska (7 %). Na podlagi tega je bilo izvedenih 144 zdravstvenih svetovanj, 87 napotitev na osebnega zdravnika ali lečečega onkologa in 14 napotitev na nujno medicinsko pomoč.
Zaključek: Zdravstveno svetovanje na daljavo je treba uporabiti kot priložnost za zagotavljanje dostopnosti do informacij in pravo-časne zdravstvene oskrbe prek informacijskih in telekomunikacij-skih sistemov, saj vpliva na spodbujanje samooskrbe, zmanjšanje števila hospitalizacij, znižanje stroškov zdravstvene oskrbe in nenazadnje na kakovost življenja onkoloških bolnikov.
Ključne besede: zdravstveno svetovanje, oddaljen dostop, ocenjevalni triažni protokol
Objavljeno v DiRROS: 26.07.2024; Ogledov: 11; Prenosov: 4
Celotno besedilo (2,75 MB) |
3. Ocena pridobljenih let življenja v populacijskih presejalnih programih za rakaVesna Zadnik, Maja Pohar Perme, Tina Žagar, Bor Vratanar, Katja Jarm, Katarina Lokar, Maja Jurtela, Sonja Tomšič, 2024, strokovni članek Povzetek: Zaradi možnih negativnih zdravstvenih posledic presejalnih programov in velikih sredstev, vloženih vanje, je pomembno spremljati njihovo učinkovitost. Umrljivost v ciljni populaciji je eden od kazalnikov, ki služi za prikaz dolgoročne učinkovitosti organiziranih populacijskih presejalnih programov – po 10 do 20 letih se pričakuje padec umrljivosti v ciljni populaciji za 20 % do 30 %. Ena od glavnih omejitev kazalnika umrljivosti je, predvsem pri rakih z dobrim preživetjem, da pokaže učinkovitost presejanja šele v daljšem časovnem obdobju. Mnogokrat se zato za oceno učinkovitosti populacijskih presejalnih programov za raka uporablja analiza preživetja, pri kateri so rezultati dostopni prej. Tudi analiza preživetja ima svoje omejitve, saj se lahko v rezultate prikradejo številne pristranosti (npr. pristranost časa trajanja, prednosti in prediagnosticiranja). Nedavno smo slovenski raziskovalci predlagali nov analitični pristop, ki omogoča primerjavo preživetja pri rakih, ki so oz. niso odkriti v presejalnem programu, z upoštevanjem vseh pomembnih pristranosti. Izračunana preživetja so osnova za izračun pridobljenih let življenja, to je mere, ki izraža dodatno število let življenja, ki bi jih osebe preživele zaradi vključitve v presejalni program.V testnem primeru smo ocenili učinke uvedbe Državnega prese-jalnega program za raka dojk DOR A, ki smo ga prvim prebival-kam ponudili leta 2008, na celotno populacijo pa je bil razširjen leta 2018. Ženske, ki so bile povabljene v program DOR A v obdobju 2008–2018, so do leta 2022 pridobile skupaj 90,6 leta življenja, če bi bile v program DOR A že od leta 2008 vključene vse ženske, pa bi pridobile 552,7 leta življenja. Z vsakim dodatnim letom opazovanja, ko posamezne ženske od vključitve v program DOR A preživijo, se seštevek pridobljenih let življenja poveča.Nova metoda bo v pomoč pri upravljanju obstoječih presejalnih programov za raka, njihovi promociji in vrednotenju učinkov pri spremembah presejalnih politik.
Ključne besede: presejalni programi, kakovost, register raka
Objavljeno v DiRROS: 26.07.2024; Ogledov: 11; Prenosov: 4
Celotno besedilo (2,41 MB) |
4. Ocena finančnega bremena pri bolnikih z rakom v SlovenijiMarjeta Skubic, Katja Vöröš, Andraž Perhavec, Mojca Bavdaž, Petra Došenović Bonča, Tjaša Redek, Ivica Ratoša, Helena Barbara Zobec Logar, 2024, izvirni znanstveni članek Povzetek: Izhodišče: Finančna toksičnost (FT) predstavlja vse objektivne finančne posledice in subjektivne finančne skrbi, ki se pojavljajo pri bolnikih z rakom in njihovih svojcih zaradi bolezni in zdravljenja. Finančno breme, ki ga imajo slovenski bolniki z rakom, pred našo raziskavo še ni bilo opredeljeno, prav tako ni bil poznan vpliv FT na kakovost življenja (QoL).Namen: Cilj raziskave je bila ocena FT pri bolnikih z rakom v Sloveniji, njen vpliv na QoL bolnikov in preizkus dosedanjih inštrumentov za oceno FT in QoL.Metode: Za merjenje FT smo uporabili anketno metodologijo. Razvili smo lasten vprašalnik za oceno FT in uporabili mednaro-dno validirana vprašalnika FACIT-COST in EORTC QLQ-C30. Raziskava je bila prospektivna in presečna, potekala je na Onkolo-škem inštitutu Ljubljana od junija do oktobra 2023. Rezultati: Analizirali smo 590 veljavnih anket. Na podlagi vprašalnika FACIT-COST smo ugotovili, da večina anketiranih bolnikov (53,7 %) nima FT, pri 42,9 % anketiranih bolnikov pa je bila ta večinoma blaga do zmerna. Nizko FT med slovenski-mi bolniki z rakom smo potrdili tudi z vprašalnikom EORTC QLQ-C30 in lastnim vprašalnikom. Večina bolnikov (85,1 %) je ocenila, da zaradi bolezni in zdravljenja niso imeli večjih stroškov. Na podlagi kazalnika finančnega bremena FACIT-COST in EORTC QLQ-C30 smo ugotovili, da so rizične skupine za večjo FT predvsem bolniki z nižjim neto dohodkom na gospodinjstvo (p ≤0,001), mlajši bolniki (p < 0,001), bolniki z rakom dojk (p = 0,016), zaposleni (p < 0,001), pa tudi bolniki na aktivnem onkološkem zdravljenju (p = 0,039). Pri lastnem vprašalniku so se za statistično pomembne pokazali še nižja stopnja izobrazbe (p ≤ 0,001), pode-želsko okolje (p = 0,033) in vrsta zdravstvenega zavarovanja (p = 0,006). Vpliv veroizpovedi na FT na podlagi lastnega vprašalnika ni povezan z večjo FT, kot je to razvidno iz vprašalnikov FACI-T-COST in EORTC QLQ-C30. Potrdili smo tudi vpliv nižjega dohodka na slabšo QoL, ostali parametri, ki vplivajo na QoL, pa so še: zelo nizka ali zelo visoka stopnja izobrazbe, rak glave in vratu in aktivnost onkološkega zdravljenja.Zaključki: V Sloveniji večina bolnikov z rakom ne občuti FT, v 42,9 % pa je ta blaga do zmerna. FT je statistično značilno povezana z višino dohodka, starostjo, vrsto raka, zaposlitvenim statusom, aktivnostjo onkološkega zdravljenja, pa tudi s stopnjo izobrazbe, podeželskim okoljem in vrsto zdravstvenega zavarova-nja. Večja FT je povezana s slabšo QoL. Ta je povezana prav tako z višino dohodka, stopnjo izobrazbe, vrsto raka in aktivnostjo onkološkega zdravljenja.
Ključne besede: finančno breme, kakovost življenja, breme raka
Objavljeno v DiRROS: 26.07.2024; Ogledov: 15; Prenosov: 4
Celotno besedilo (5,00 MB) |
5. Obsevanje benignih bolezniIvica Ratoša, Blaž Grošelj, Boris Jančar, Uroš Smrdel, Jasna But-Hadžić, Helena Barbara Zobec Logar, 2024, pregledni znanstveni članek Povzetek: Cilja zdravljenja z obsevanjem benignih bolezni sta povrnitev funkcije in izboljšanje kakovosti življenja. Obsevanje benignih bolezni se običajno izvaja z nizko dnevno in celokupno obsevalno dozo. V primerjavi z dozo, ki se jo uporablja za zdravljenje malignih obolenj, je doza tukaj navadno precej nižja. S sodobnimi obsevalni-mi tehnikami, ki se uporabljajo v radioterapiji v zadnjem desetletju, je tveganje za poškodbe zdravega tkiva majhno. Z natančnim načrtovanjem obsevanja se žarki usmerijo na prizadeto območje, kar omogoča ohranitev zdravih tkiv. Obsevanje je tako varno in učinkovito, a je treba kljub temu vedno oceniti, kdaj je dobrobit obsevanja večja od morebitnih neželenih učinkov.
Ključne besede: obsevanje, benigne bolezni, bolečina
Objavljeno v DiRROS: 26.07.2024; Ogledov: 15; Prenosov: 3
Celotno besedilo (4,38 MB) |
6. |
7. Imunohistokemična analiza izražanja glukokortikoidnih receptorjev pri zgodnjem raku dojk in njihov vpliv na odgovor na zdravljenje z neoadjuvantno sistemsko terapijoMarjetka Sraka, Barbara Gazić, Primož Drev, Cvetka Grašič-Kuhar, 2024, izvirni znanstveni članek Povzetek: Glukokortikoidni receptor (GR) je različno izražen na tumorskih in imunskih celicah raka dojk, njegova izraženost pa je morda odvisna od molekularnega podtipa raka dojk, prav tako njegova izraženost morda vpliva na odgovor na neoad-juvantno sistemsko terapijo. Naš namen je vpeljati zanesljivo imunohistokemično barvanje s protitelesi proti GR, drugi namen pa je oceniti izraženost GR na vzorcih raka dojk in preučiti, ali se ta izraža različno pri različnih podtipih in ali njegova izraženost vpliva na odgovor na neoadjuvantno sistemsko terapijo.
Ključne besede: rak dojk, neoadjuvantno sistemsko zdravljenje, glukokortikoidni receptor
Objavljeno v DiRROS: 26.07.2024; Ogledov: 16; Prenosov: 4
Celotno besedilo (7,50 MB) |
8. EditorialDavid Ožura, 2024, predgovor, uvodnik, spremna beseda Ključne besede: medical journals, oncology, open access, editorial, bibliographic databases, citation index
Objavljeno v DiRROS: 26.07.2024; Ogledov: 5; Prenosov: 2
Celotno besedilo (838,80 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
9. Citiranje strokovne literature v medicini : vancouvrski način citiranjaDavid Ožura, 2024, strokovni članek Povzetek: Strokovno besedilo, ki temelji na znanstvenoraziskovalnem delu, se od drugih besedil loči z doslednim sklicevanjem na ustrezne vire. V pričujočem prispevku si bomo podrobneje ogledali vancouvrski način citiranja, saj se ta slog sklicevanja najpogo-steje uporablja v medicini in zdravstvenih vedah. Predstavljeni so najpogostejši primeri navajanja osnovnih bibliografskih podatkov prispevkov v strokovnih revijah, posamičnih pri-spevkov v zbornikih, navajanja monografij ter informacijskih virov na internetu. Podani so osnovni napotki za označevanje, reproduciranje in citiranje tabel in slik s primeri. Na kratko so predstavljena tudi sodobna orodja za urejanje referenc in citiranja z njihovimi funkcionalnostmi.
Ključne besede: citiranje literature, znanstvene revije, medicina, vancouvrski način citiranja, orodja za organizacijo referenc in citranja, navajanje in označevanje tabel in slik, onkologija
Objavljeno v DiRROS: 26.07.2024; Ogledov: 14; Prenosov: 5
Celotno besedilo (3,01 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
10. Phase angle as a prognostic indicator of surgical outcomes in patients with gastrointestinal cancerJana Gulin, Ester Ipavic, Denis Mlakar-Mastnak, Erik Brecelj, Ibrahim Edhemović, Nada Rotovnik-Kozjek, 2023, izvirni znanstveni članek Ključne besede: phase angle, colorectal cancer, postoperative complications, malnutrition
Objavljeno v DiRROS: 26.07.2024; Ogledov: 12; Prenosov: 5
Celotno besedilo (407,15 KB) |
