641. Priporočila za obravnavo bolnikov s kožnim melanomomMarko Hočevar, Primož Strojan, Janja Ocvirk, Martina Reberšek, Marko Boc, Barbara Perić, Boštjan Luzar, Jože Pižem, Olga Blatnik, Katarina Barbara Karner, Tomi Bremec, Tanja Planinšek Ručigaj, 2018, strokovni članek Povzetek: Incidenca melanoma v svetu in Sloveniji še vedno narašča, skupaj z njo pa žal tudi umrljivost. V zadnjem desetletju se je incidenca podvojila. Preživetje se je v zadnjih 20 letih izboljšalo, predvsem zaradi zgodnejšega odkrivanja melanoma in enotnih pristopov v primarnem zdravljenju. Približno 25 % melanomov vznikne v predobstoječem melanocitnem nevusu, večina pa jih nastane de novo. Dejavnike tveganja za nastanek melanoma delimo na genetske in okoljske, pomembna pa je tudi njihova medsebojna interakcija. Med preventivne ukrepe za preprečevanje melanoma uvrščamo zaščito kože pred UV-sevanjem, neuporabo solarijev in redno (samo)pregledovanje kože. Pri prepoznavanju melanoma nam je v pomoč metoda ABCDE: A (asimetrija, angl. asymmetry), B (rob, angl. border), C (barva, angl. colour), D (premer, angl. diameter), E (spreminjanje, angl. evolution). Na melanom posumimo, ko je pigmentna sprememba nesimetrična, z nepravilnimi robovi, sestavljena iz več barv, v premeru večja od 6 mm in se spreminja. Ker je nastanek melanoma povezan z delovanjem UV-žarkov (predvsem pri intermitentnem, občasnem sončenju in sončnih opeklinah), sta pomembni fizična zaščita pred sončnimi žarki (predvsem v mladosti!) in uporaba zaščitnih krem. Samopregledovanje pigmentnih lezij je pomembno, posebej še pri ljudeh s številnimi znamenji, pri svetlolasih in pegastih rdečelascih. Ljudje s srednje velikimi in velikimi kongenitalnimi nevusi potrebujejo redne dermatološke preglede, saj je pri njih doživljenjsko tveganje za nastanek melanoma 2- do 30-odstotno. Zgodnejše prepoznavanje melanoma je možno ob uporabi metode ABCDE za opazovanje nepravilnosti pigmentirane kožne lezije. Razširjenost bolezni pri bolnikih z melanomom določimo po klasifikaciji TNM, pri kateri sta najpomembnejša prognostična dejavnika debelina primarnega tumorja in ulceracija. Prognoza bolnikov s tumorji T1a (debelina < 0,8 mm, brez ulceracije) je zelo dobra (5-letno preživetje je 92,7-odstotno). Pri sumljivih pigmentnih lezijah za potrditev diagnoze naredimo ekscizijsko biopsijo z varnostnim robom 2%5 mm. Zdravljenje primarnega melanoma je kirurško % ekscizija celotne lezije z varnostnim robom, ki je odvisen od debeline primarnega melanoma. Standardiziran patološki izvid je obvezen, saj s tem določimo najpomembnejše prognostične dejavnike. Zdravljenje metastatskih bezgavk je prav tako kirurško. Klinično okultne metastatske bezgavke dokažemo z biopsijo varovalne bezgavke. Izvedemo jo pri bolnikih z melanomom debeline več kot 0,8 mm. Pri bolnikih s klinično ugotovljenimi metastatskimi bezgavkami naredimo terapevtsko disekcijo celotne bezgavčne lože, odstranitev le posameznih bezgavk ni dopustna. Primernost posega lahko ocenimo glede na število izoliranih bezgavk v končnem patološkem izvidu (minimalno 5 pri dimeljnih bezgavkah, 10 pri pazdušnih in 15 pri vratnih). Postoperativno obsevamo področje primarnega tumorja takrat, ko radikalni posegi niso možni ali v primerih posebnih entitet (mukozni, nevrotropni melanom). Področja bezgavčnih lož postooperativno obsevamo, kadar obstaja sum na mikroskopski ostanek (število prizadetih bezgavk, preraščanje ovojnice). Paliativno obsevanje zasevkov je prav tako pomembno, saj zmanjša simptome bolezni. Bolnike z melanomom zaradi možnosti ponovitve bolezni in zaradi večje verjetnosti pojava novega primarnega melanoma spremljamo doživljenjsko. Sistemsko zdravljenje melanoma z zdravili poteka kot adjuvantno zdravljenje in zdravljenje metastastske bolezni. Adjuvantno zdravljenje je pooperativno zdravljenje z namenom zmanjšanja verjetnosti ponovitve bolezni in podaljšanja celotnega preživetja. O vrsti adjuvantnega sistemskega zdravljenja se odločamo glede na patohistološki stadij bolezni in biološke označevalce, upoštevati moramo tudi splošno stanje bolnika, njegove sočasne bolezni in zdravila, ki jih že jemlje. Sistemsko zdravljenje metastatske bolezni je paliativno, z namenom podaljšanja preživetja ob dobri kakovosti življenja. Ob tem upoštevamo podstadij metastatske bolezni, biološke označevalce, simptome bolezni, splošno stanje bolnika in njegove sočasne bolezni. Ključne besede: kožni melanom, rak kože, priporočila, zdravljenje Objavljeno v DiRROS: 06.02.2019; Ogledov: 3443; Prenosov: 953 Celotno besedilo (242,23 KB) |
642. Smernice za diagnostiko, zdravljenje in sledenje bolnikov s sarkomi mehkih tkiv in kostiMarko Novak, Olga Blatnik, Jože Pižem, Tina Žagar, Monika Jagodic, Lorna Zadravec-Zaletel, Mojca Unk, Blaž Mavčič, Jerca Blazina, Snežana Pavlović Djokić, Darja Eržen, Simona Jereb, Andreja Klevišar Ivančič, Gregor Kos, Mateja Kropivnik, David Martinčič, Eva Možina, Andraž Perhavec, Marija Skoblar Vidmar, Uroš Smrdel, Marko Špiler, Danijela Štrbac, Branko Zakotnik, Katja Limpel Novak, Vladka Salapura, Žiga Snoj, 2018, strokovni članek Ključne besede: sarkomi mehkih tkiv, sarkomi kosti, diagnostika, zdravljenje Objavljeno v DiRROS: 06.02.2019; Ogledov: 3174; Prenosov: 972 Celotno besedilo (278,51 KB) |
643. Radioterapija s protonskimi žarkiBožidar Casar, Primož Strojan, 2018, strokovni članek Povzetek: Ob kirurškem in sistemskem zdravljenju je radioterapija eden od treh stebrov zdravljenja raka. Izjemen tehnološki razvoj na področju pospeševalnikov nabitih delcev je pripeljal do uveljavitve protonske radioterapije kot terapije izbora pri določenih skupinah bolnikov obolelih za rakom, v prvi vrsti otrok. Velika konkurenčnost med proizvajalci je botrovala postopnemu znižanju cen protonskih pospeševalnikov, ki so v zadnjih letih postali dostopni tudi državam, ki ne sodijo med najbogatejše. Kompleksnost radioterapije s protoni, velikost naprav in še vedno sorazmerno visoka cena so glavne ovire, da protonskih centrov že v tem trenutku ni več in da takšnega centra še vedno ni niti v Sloveniji niti ne drugod v jugovzhodni Evropi. Izbor bolnikov, ki bi imeli pomembno klinično korist od protonske radioterapije, je zahteven in tudi v svetu še ne docela dorečen. Prednost protonske pred konvencionalno fotonsko radioterapijo je v večji biološki učinkovitosti protonskih žarkov. Tudi fizikalno gledano so dozimetrične lastnosti protonskih žarkov bistveno ugodnejše glede sevalne obremenitve zdravih tkiv in rizičnih organov: večina njihove energije se sprosti na mestu, kjer je tumor, za razliko od fotonskih žarkov, kjer se večina energije sprosti v prvih nekaj centimetrih pod površino kože, kjer žarki vstopajo v telo. Podobno kot mnoge druge države je tudi Slovenija pred odločitvijo, kdaj in kako ustvariti pogoje za protonsko terapijo, ki pa jo bo treba sprejeti hitro in transparentno. Ključne besede: radioterapija, protoni, Braggov vrh, protonsko zdravljenje Objavljeno v DiRROS: 26.10.2018; Ogledov: 3306; Prenosov: 886 Celotno besedilo (149,37 KB) |
644. Febrilna nevtropenija in nevtropenija višje stopnje ob adjuvantnem zdravljenju nedrobnoceličnega raka pljuč v vsakodnevni praksiMarta Globočnik Kukovica, Nežka Hribernik, Ana Herzog, Tanja Čufer, 2018, izvirni znanstveni članek Povzetek: Dopolnilna kemoterapija (KT) na bazi platine je srednje močan dejavnik tveganja za pojav febrilne nevtropenije (10- do 20-odstotna incidenca) pri operabilnem raku pljuč. Namen raziskave je bil preveriti pojavnost febrilne nevtropenije (FN) in nevtropenije višje stopnje (N G 3/4) v vsakodnevni klinični praksi napram izsledkom v kliničnih raziskavah ter opredeliti skupine bolnikov, ki imajo višje tveganje za pojav FN in N G 3/4. Metoda: V našo prospektivno, observacijsko raziskavo je bilo vključenih 150 bolnikov s postavljeno diagnozo operabilnega nedrobnoceličnega raka pljuč v obdobju od januarja 2010 do maja 2016 na Kliniki Golnik. Podatke o bolnikih in o zdravljenju smo povzeli iz bolnišničnega registra raka pljuč. Bolniki so bili zdravljeni z dopolnilno KT na bazi platine po radikalni kirurški odstranitvi primarnega pljučnega tumorja. V povprečju so bolniki prejeli 3,7 od predvidenih štirih ciklusov KT. Krvna slika je bila analizirana 1. in 8. dan vsakega cikla KT ter, če je bilo indicirano, kadarkoli v času prejemanja KT. Po presoji zdravnika so bolniki prejeli primarno profilakso z rastnimi dejavniki za nevtrofilne granulocite (pG-CSF). Za analizo dejavnikov tveganja za pojav FN in N G 3/4 smo uporabili logistično regresijo. Rezultati: Febrilno nevtropenijo je utrpelo 4 % (N = 6) bolnikov in N G 3/4 29 % (N = 43) bolnikov, nobeden od njih ni prejel pG-CSF. Od devetih opazovanih dejavnikov tveganja (starost, spol, histološki tip, stadij, stanje zmogljivosti, prisotnost pridruženih obolenj, tip operacije, vrsta KT in obdobje zdravljenja) se je v regresijskem modelu le obdobje zdravljenja izkazalo za statistično pomemben napovednik pojava FN in N G 3/4. Opazili pa smo tudi trend k višji pojavnosti FN pri bolnikih po pulmektomiji, s slabšim stanjem zmogljivosti in pri prejemanju karboplatina v citostatski shemi. Zaključek: V klinični praksi je pojavnost FN in N G 3/4 ob dopolnilni KT operabilnega nedrobnoceličnega raka pljuč primerljiva pojavnosti v kliničnih raziskavah. Bolniki po pulmektomiji, bolniki s slabšim stanjem zmogljivosti in ob prejemanju karboplatina imajo verjetno večjo korist od pG-CSF. Upad pojavnosti FN in N G 3/4 v drugem opazovanem časovnem obdobju (leta 2013-2016) verjetno odraža ustreznejšo uporabo pG-CSF na naši kliniki v tem obdobju. Ključne besede: dopolnilno zdravljenje, nedrobnocelični rak, rak pljuč, febrilna nevtropenija Objavljeno v DiRROS: 26.10.2018; Ogledov: 3445; Prenosov: 870 Celotno besedilo (197,25 KB) |
645. Klinične raziskave v onkologijiErika Matos, 2018, strokovni članek Povzetek: Klinične raziskave ali klinična preskušanja so raziskave, ki vključujejo ljudi. Na njihovih izsledkih temelji vsakodnevna obravnava bolnikov, zdravljenje, ki temelji na dokazih. Klinična preskušanja razvrščamo v več faz. V fazi I ugotavljamo predvsem toksičnost, v fazi II aktivnost zdravila pri določeni bolezni in v fazi III primerjamo učinkovitost nove oblike zdravljenja s trenutno priporočenim zdravljenjem določene bolezni. V želji po hitrejši informaciji o učinkovitosti številnih novih, predvsem tarčnih zdravil, se je razvil novi tip kliničnih raziskav, klinične raziskave tipa %košara%, %dežnik% in %prilagoditev%. Vse klinične raziskave morajo izpolnjevati stroga merila, ki zagotavljajo, da so bolniki v raziskavah zaščiteni in so rezultati pravilno ovrednoteni. Dostopnost do raziskav je pomembna za razvoj stroke, pa tudi za bolnike, saj v okviru teh lahko dobijo dodatne možnosti zdravljenja. Zato je pomembno, da zdravniki bolnike spodbujamo k sodelovanju v kliničnih raziskavah. Ključne besede: klinične raziskave, faze kliničnih raziskav, tipi raziskav, na dokazih temelječe zdravljenje Objavljeno v DiRROS: 26.10.2018; Ogledov: 3199; Prenosov: 866 Celotno besedilo (85,77 KB) |
646. Učinkovitost kanabinoidov pri zdravljenju raka : mit ali resnicaBlaž Grošelj, Miha Oražem, Viljem Kovač, 2018, strokovni članek Povzetek: Uporaba derivatov konoplje (kanabinoidov) je v onkologiji občasno indicirana pri simptomatski terapiji slabosti in bruhanja, bolečini ter nevropsiholoških motnjah. V zadnjih letih je opaziti tudi čedalje pogostejše zastavljanje vprašanj v povezavi z morebitnimi zdravilnimi učinki konoplje pri zdravljenju malignih neoplazem. Po naših izkušnjah mnogo bolnikov uživa eno izmed oblik kanabinoidov, tudi z namenom protitumorskega delovanja. Kljub številnim prepričljivim podatkom o protitumorskem učinku kanabinoidov v laboratorijskih poskusih na celičnih kulturah in živalskih modelih pa ta v kliničnih študijah doslej (še) ni bil potrjen. V tem prispevku povzemamo glavna dejstva, ki so trenutno na voljo, glede upravičenosti uporabe kanabinoidov z namenom onkološkega delovanja. Ključne besede: derivati konoplje, kanabinoidi, zdravljenje raka Objavljeno v DiRROS: 26.10.2018; Ogledov: 3486; Prenosov: 891 Celotno besedilo (99,98 KB) |
647. Priporočila za obravnavo bolnic z rakom materničnega telesaBarbara Šegedin, Sebastjan Merlo, Špela Smrkolj, Sonja Bebar, Ana Blatnik, Olga Cerar, Branko Cvjetičanin, Barbara Gazić, Andreja Gornjec, Borut Kobal, Mateja Krajc, Ksenija Strojnik, Manja Šešek, Erik Škof, Iztok Takač, Aleš Vakselj, Vesna Zadnik, Helena Barbara Zobec Logar, 2018, strokovni članek Ključne besede: maternično telo, maternična sluznica, maternica, rak (medicina), histopatologija, diagnostika, zdravljenje Objavljeno v DiRROS: 26.10.2018; Ogledov: 3332; Prenosov: 993 Celotno besedilo (1,23 MB) |
648. Priporočila za preprečevanje in zdravljenje slabosti in bruhanja ob sistemskem onkološkem zdravljenjuMartina Reberšek, Nežka Hribernik, 2014, strokovni članek Povzetek: Slabost in bruhanje ostajata kljub velikemu napredku najpogostejša neželena učinka sistemskega zdravljenja, ki bistveno zmanjšata bolnikovo kvaliteto življenja in zmanjšata njegovo komplianco za nadaljevanje sistemskega zdravljenja. Priporočila za preprečevanje in zdravljenje slabosti in bruhanja zaradi zdravljenja s citostatiki so bila objavljena leta 2003 v reviji Onkologija. S tem prispevkom dopolnjujemo priporočila za obravnavo slabosti in bruhanja z novostmi, ki so bila objavljena v NCCN smernicah leta 2014 in MASCC in ESMO leta 2010 (1,2). Ključne besede: slabost, bruhanje, onkološki bolniki, sistemsko zdravljenje Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 3655; Prenosov: 768 Celotno besedilo (433,68 KB) |
649. Kirurško zdravljenje raka debelega črevesaMirko Omejc, 2013, strokovni članek Povzetek: Obseg resekcije debelega črevesa zaradi raka je odvisen od mesta tumorja in vaskularne anatomije. Limfna drenaža poteka ob žilah v eni, dveh ali treh smereh, kamor rak lahko zaseva. Pri operaciji moramo doseči zadosten varnostni rob proksimalno in distalno od tumorja ter odstraniti potencialno prizadete področne bezgavke. Cilj kirurškega zdravljenja je radikalna resekcija (R0), ki edina nudi možnost ozdravitve. Ključne besede: debelo črevo, rak (medicina), zdravljenje, kirurško zdravljenje Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 3479; Prenosov: 712 Celotno besedilo (318,67 KB) |
650. Tarčno zdravljenje slovenskih bolnikov z razsejanimi gastrointestinalnimi stromalnimi tumorjiMojca Unk, Erika Matos, Darja Eržen, Branko Zakotnik, 2013, pregledni znanstveni članek Povzetek: Klasifikacija, diagnostika in zdravljenje stromalnih ter mezenhimskih neoplazem prebavil je v zadnjih 30 letih doživela obsežen napredek. Gastrointestinalni stromalni tumorji (GIST) predstavljajo manj kot 1 % vseh malignih tumorjev prebavil.Klinična slika je odvisna od mesta, velikosti in malignega potenciala GIST. Razsejani GIST predstavlja primer uspešnega zdravljenja s tarčno terapijo, saj se je z odkritjem KIT in PDGFR signalne poti ter tirozin kinaznih inhibitorjev, kot staimatinib mesilat in sunitinib, prognoza te bolezni pomembno izboljšala. Izhod zdravljenja slovenskih bolnikov z razsejanim GIST je primerljiv z izhodom zdravljenja bolnikov, ki so bili zdravljeni v pomembnih večjih mednarodnih kliničnih raziskavah, srednji čas do progresa bolezni pri naših bolnikih je 52 mesecev in srednje preživetje 72 mesecev. Uporabljali smo protokol sledenja, ki je poleg kontrastne računalniške tomografije trebuha vključeval tudi preiskavo trebuha z ultrazvokom. S tem smo ob primerljivem preživetju izboljšali kakovost življenja naših bolnikov in zmanjšali stroške zdravljenja. Ključne besede: razsejani tumorji, tarčno zdravljenje, rak prebavil, gastrointestinalni stromalni tumorji Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 3130; Prenosov: 827 Celotno besedilo (332,26 KB) |