1. Popis povzročiteljev poškodb drevja na ploskvah intenzivnega monitoringa gozdnih ekosistemov v SlovenijiNikica Ogris, 2024, izvirni znanstveni članek Povzetek: Popis povzročiteljev poškodb drevja na ploskvah intenzivnega monitoringa gozdnih ekosistemov (IMGE) se je začel leta 2009 in od takrat poteka vsako leto. Popis povzročiteljev poškodb drevja na ploskvah IMGE poteka po mednarodno sprejeti metodologiji ICP Forests. Pri vseh najpogostejših drevesnih vrstah (bukev, smreka, črni bor, rdeči bor, beli gaber) zaznavamo trend večje povprečne osutosti krošnje. Najpomembnejši povzročitelj poškodb drevja na ploskvah IMGE so glive (bolezni), na drugem mestu povprečne poškodovanosti krošnje v letu 2022 so bile žuželke, na tretjem pa je bila kategorija povzročiteljev "drugo", kjer je bila izpostavljena konkurenca kot povzročiteljica osutosti in poškodb krošnje. Ker popis poteka vsako leto na istih lokacijah, je mogoče izračunati trende razvoja poškodovanosti dreves v proučevanih gozdnih ekosistemih ter raziskovati vzroke in učinke stresnih dejavnikov, kar je tudi osnovni namen ploskev IMGE.
Ključne besede: spremljanje poškodovanosti gozdov, bolezeni, škodljivec, poškodbe, zdravje gozdov, trendi, monitoring
Objavljeno v DiRROS: 06.12.2024; Ogledov: 205; Prenosov: 61
 Celotno besedilo (237,79 KB) |
2. Usposabljanje BTSF: Izbruhi škodljivih organizmov – načrti izrednih ukrepov za prednostne škodljive organizme, Bratislava, oktober 2023Simon Zidar, Eva Groznik, 2023, poljudni članek Ključne besede: gozdovi, Varstvo gozdov, zdravje rastlin, načrt izrednih ukrepov, simulacijska vaja, prednostni škodljiv organizem, BTSF
Objavljeno v DiRROS: 11.12.2023; Ogledov: 819; Prenosov: 383
Celotno besedilo (531,83 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Preverjanje verjetnostne in količinske napovedi sanitarnega poseka smreke zaradi podlubnikov v Sloveniji v 2022Nikica Ogris, Maarten De Groot, 2022, drugi znanstveni članki Ključne besede: gozdovi, zdravje gozdov, sanitarni posek, napovedi, podlubniki, Slovenija, navadna smreka, Picea abies, ogroženost, model, validacija, zmogljivost, zanesljivost, točnost, natančnost, AUC, občutljivost, specifičnost
Objavljeno v DiRROS: 14.12.2022; Ogledov: 948; Prenosov: 566
Celotno besedilo (1,02 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. Statistika obiskov spletnega portala Varstvo gozdov v obdobju 2020–2022Nikica Ogris, 2022, drugi znanstveni članki Ključne besede: gozdovi, varstvo gozdov, informacijski sistem, komunikacija, podatkovna zbirka, znanje, zdravje gozda, internet, medmrežje, kontinuiran vir, statistična analiza, obisk spletnega portala
Objavljeno v DiRROS: 13.04.2022; Ogledov: 971; Prenosov: 581
Celotno besedilo (144,01 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. Pomen biovarnosti za zdravje gozdov : pregled izkušenj iz tujine in predlogi za SlovenijoAna Brglez, Peter Smolnikar, Barbara Piškur, 2020, strokovni članek Povzetek: V letu 2020 obeležujemo mednarodno leto zdravja rastlin. V kmetijstvu in vrtnarstvu je pojem zdravja rastlin dobro znan, medtem ko se za naravno okolje vse premalokrat omenja. Gozdove ogrožajo številni domači in tujerodni organizmi, ki jim naša dejavnost v okolju omogoča vse lažje in hitrejše širjenje v prostoru. Za preprečitev oz. omejevanje širjenja je ključno delovanje fitosanitarnih inšpekcij in nadzora na mejah ob vstopu tujega blaga, na lokalnem nivoju pa ozaveščenost strokovnih služb, lastnikov zemljišč ter vseh obiskovalcev narave, da upoštevajo osnovne ti. biovarnostne ukrepe. Biovarnost je skupek ukrepov, ki zmanjšajo ali v celoti preprečijo vnos in prenos škodljivih organizmov z ene lokacije na drugo. Po navadi ukrepi zajemajo čiščenje oblačil, obutve, vozil in opreme vseh organskih ostankov rastlin in zemlje ter pregled notranjosti vozila glede prisotnosti žuželk. V prispevku predstavljamo kot primer dobre prakse ozaveščanja o pomenu biovarnosti v gozdovih obširno akcijo Združenega kraljestva Keep it clean ter iščemo ovire in priložnosti za rabo pri nas. V Sloveniji je pojem biovarnosti uveljavljen v kmetijstvu (npr. v prašičjereji in hmeljarstvu), v gozdarstvu pa je dokaj neznan. Z zakonsko dovoljenim prostim dostopom v gozd, gosto mrežo gozdnih cest in v zadnjem času povečanim obiskom gozdov je ob morebitni prisotnosti škodljivih organizmov potencial za njihovo hitro razširjenje izjemno velik. Vendar pa je tudi prostora za izboljšanje sedanje situacije še veliko. Med priložnostmi lahko izpostavimo ozaveščanje v smeri higiene in ukrepov, ki so potrebni za preprečitev vnosa in prenosa škodljivih organizmov, posodobitev veljavne zakonodaje na področju zdravja rastlin in gozdarstva, njuno uskladitev z veljavno evropsko zakonodajo ter nadzor nad njihovim izvajanjem. Nikakor pa ne smemo pozabiti na največjo priložnost vsakega izmed nas, da se vede odgovorno do okolja, v katerem živimo.
Ključne besede: biovarnost, biovarnostni ukrepi, zdravje gozdov, varstvo gozdov, škodljivi organizmi
Objavljeno v DiRROS: 14.11.2020; Ogledov: 2501; Prenosov: 640
Celotno besedilo (245,62 KB) |
6. |
7. |
8. |
9. |
10. Spremljanje vektorjev borove ogorčice (Monochamus spp.) in druge entomofavne v Sloveniji od leta 2007 do leta 2013Maja Jurc, Roman Pavlin, Gregor Meterc, Danijel Borkovič, 2013, strokovni članek Ključne besede: zdravje gozdov, gozdovi, varstvo gozdov, borova ogoričica, Monochamus spp., entomofavna
Objavljeno v DiRROS: 29.07.2020; Ogledov: 2103; Prenosov: 1178
 Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več... |
