1. Predlog optimalnega števila in lokacij kontrolno-lovnih nastav za prezimele osebke osmerozobegasmrekovega lubadarja ( Ips typographus ) v Slovenijiza leto 2025Nikica Ogris, Marija Kolšek, 2025, drugi znanstveni članki Povzetek: Pripravili smo predlog optimalnega števila in lokacij kontrolno-lovnih nastav za prezimele osebke osmerozobega smrekovega lubadarja (Ips typographus ) (nastave I. serije) za leto 2025. Pri pripravi smo sledili predlogu postopka za določitev optimalnega števila in lokacij kontrolno-lovnih nastav za osmerozobega smrekovega lubadarja. Predlagamo, da se nastave I. serije v letu 2025 položi na88 lokacijah.
Ključne besede: gozdovi, varstvo gozdov, kontrolno-lovne nastave, postopek optimizacije, osmerozobi smrekov lubadar, Ips typographus, smreka, Picea abies, spremljanje, monitoring, zatiranje
Objavljeno v DiRROS: 17.01.2025; Ogledov: 301; Prenosov: 180
 Celotno besedilo (565,37 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Ogorčica Xiphinema index Thorne & Allen, 1950, prenašalec virusa pahljačavosti listov vinske trteJulija Polanšek, Stanislav Trdan, Saša Širca, 2024, izvirni znanstveni članek Povzetek: Virusi na rastlinah povzročajo veliko gospodarsko škodo, saj je zdravljenje okuženih trt praktično nemogoče v poznejši fazi rasti, ali pa so uveljavljeni postopki precej dolgotrajni, prav tako proti virusom trenutno ni učinkovitega pripravka ali ukrepa. Med očem skrite prenašalce virusov spadajo tudi ogorčice – majhni organizmi , ki lahko skupaj z virusi povzročajo velike izgube pridelka. Med takšne ogorčice spada tudi vrsta Xiphinema index. Je glavni prenašalec virusa pahljačavosti listov vinske trte (Grapevine fanleaf virus, GFLV). Vinska trta je glavni gostitelj te rastlinsko-parazitske ogorčice. S svojim značilnim dolgim cevastim bodalom – stiletom prodre in se prehranjuje na mladih koreninicah. Okužba vinske trte z GFLV iz rodu Nepovirus vodi v postopno izrojevanje vinske trte in pozneje v gospodarsko nekonkurenčnost vinograda. Obvladovanje okužb z GFLV v vinogradih je večinoma omejeno na obvladovanje ogorčice X. index, ki pa je izjemno težavno, predvsem zaradi njihove relativno dolge življenjske dobe in prostorske razporeditve v tleh. Kot najbolj učinkovita ukrepa sta se izkazala kolobarjenje na zemljišču, kjer se pojavlja ta ogorčica in praha, a sta ta pristopa ekonomsko neprivlačna, saj je za ta ukrep potrebno pustiti zemljišče pred ponovno zasaditvijo novega vinograda brez vinske trte za več let. V prihodnosti je potrebno pozornost posvetiti področju razvoja novih, okolju prijaznejših in učinkovitejših pristopov obvladovanja virusonosnih ogorčic X. index in nadomestiti uporabo nematocidov
Ključne besede: rastlinsko-parazitske ogorčice, Xiphinema indeks, nepovirusi, Vitis spp., GFLV, biotično zatiranje
Objavljeno v DiRROS: 31.12.2024; Ogledov: 282; Prenosov: 149
Celotno besedilo (633,19 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Učinkovitost zatiranja invazivne tujerodne vrste navadne barvilnice : poraba časa in potencialne izboljšave pri negi mladjaPeter Smolnikar, Urban Žitko, Marija Kolšek, Matevž Triplat, 2024, izvirni znanstveni članek Povzetek: V svetu invazivne tujerodne vrste rastlin (ITVR) povzročajo mnoge spremembe v okolju. Za zatiranje ITVR je znanih precej metod, primernost posamezne in posledično tudi uspešnost pa sta odvisni od vsakega primera posebej – predvsem od cilja, ki ga želimo doseči z zatiranjem. V študiji smo spremljali zatiranje navadne barvilnice v okviru nege mladja, tj. z rezjo pri tleh. Študija je potekala na objektu s površino 2,82 ha, dela so izvajali trije delavci. Cilji študije so bili ugotoviti porabo časa na površino in pridobiti manjkajoča znanja na področju izvajanja dodatnih ukrepov pri negi mladja. V povprečju so delavci za en hektar obžetve potrebovali 18,8 ure produktivnega časa. Po simulaciji študije na osemurni delavnik faktor neproduktivnega časa znaša 1,39 (σ = 0,053) in je nižji od priznanega državnega faktorja neproduktivnega časa (1,58) za sečnjo. Pri interpretaciji rezultatov je potrebna previdnost, ker so pri kratkotrajnih (manj obsežnih) študijah pogosto podcenjeni faktorji neproduktivnega časa. Teoretični izračun, ki temelji na linearni regresiji podatkov, kaže, da je za obžetev enega hektara v celoti potrebno okrog dvaindvajset ur. Kljub že tako nizkemu faktorju neproduktivnega časa je še rezerva za optimizacijo delovnega procesa, vendar so za to potrebne dolgotrajnejše in obsežnejše študije časa.
Ključne besede: gozdarstvo, invazivne rastline, zatiranje, nega pomladka, časovna študija, Phytolacca americana
Objavljeno v DiRROS: 24.07.2024; Ogledov: 607; Prenosov: 198
Celotno besedilo (449,80 KB) |
4. |
5. |
6. Predlog optimalnega števila in lokacij kontrolno-lovnih nastav za prezimele osebke osmerozobega smrekovega lubadarja (Ips typographus) za leto 2023Nikica Ogris, Marija Kolšek, 2023, drugi znanstveni članki Ključne besede: gozdovi, varstvo gozdov, kontrolno-lovne nastave, postopek optimizacije, osmerozobi smrekov lubadar, Ips typographus, smreka, Picea abies, spremljanje, monitoring, zatiranje
Objavljeno v DiRROS: 03.02.2023; Ogledov: 1034; Prenosov: 537
Celotno besedilo (609,54 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
7. Predlogi za pravno ureditev področja upravljanja s smrekovimi podlubnikiNikica Ogris, Andreja Kavčič, Marija Kolšek, Maarten De Groot, 2021, elaborat, predštudija, študija Ključne besede: Ips typographus, pravilnik o varstvu gozdov, osmerozobi smrekov lubadar, pasti, skladišča gozdnih lesnih sortimentov, monitoring, zatiranje, optimizacija
Objavljeno v DiRROS: 29.06.2021; Ogledov: 1513; Prenosov: 0 |
8. Predhodno poročilo o ugotovitvi parazitoida Torymus sinensis na kostanjevi šiškarici (Dryocosmus kuriphilus) v Sloveniji v letu 2013Maja Jurc, Ljubodrag Mihajlović, Barbara Piškur, Dušan Jurc, 2016, drugi znanstveni članki Ključne besede: varstvo gozdov, pravi kostanj, Castanea sativa, parazitoid, biotično zatiranje, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 28.07.2020; Ogledov: 1966; Prenosov: 1227
 Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več... |
9. |
10. |
