1. Rojstvo nedonošenega otroka in podpora zdravstvenih delavcev z vidika mater : deskriptivna fenomenološka raziskavaNika Černe Kržišnik, Mirko Prosen, 2019, izvirni znanstveni članek Povzetek: Uvod: Zdravstveno osebje ima velik vpliv na doživljanje staršev ob rojstvu nedonošenega otroka. Namen raziskave je bil preučiti in predstaviti doživljanje mater ob rojstvu nedonošenega otroka. Metode: Uporabljena je bila deskriptivna fenomenološka analiza. Na namenskem vzorcu enajstih mater, ki so imele izkušnjo rojstva nedonošenega otroka, rojenega med 24. in 35. tednom gestacije, so bili izvedeni delno strukturirani intervjuji. Najmlajša intervjuvanka je bila ob porodu stara 24 let in najstarejša 36. Za osem izmed njih je bil porod nedonošenega otroka prvi porod. Raziskava je potekala med majem in junijem 2017. Podatki so bili analizirani s pomočjo Giorgijevega pristopa, značilnega za fenomenološko raziskavo. Rezultati: Strukturo opisa sestavljajo štiri tematske skupine, ki opredeljujejo doživljanje mater ob rojstvu nedonošenega otroka: (1) potek poroda: želje in pričakovanja; (2) reprezentacijo materinstva: čustvovanje, navezanost, empatijo, spomine; (3) čustvovanje in skrb za nedonošenega otroka v poporodnem obdobju ter (4) (ne)profesionalnost zdravstvenih delavcev. Diskusija in zaključek: Izsledki raziskave kažejo, da je večina mater iskala vzroke prezgodnjega poroda. Veliko jim je pomenila podpora svojcev, zdravstvenih delavcev ter %sotrpink% z oddelka. Večina mater se je med porodom in hospitalizacijo soočala z negativnimi občutki; empatičen odnos zaposlenih jih je spodbujal in navdajal z upanjem ter zaupanjem.
Ključne besede: prezgodnji porod, novorojenec, zdravstvena vzgoja, medosebni odnosi, hospitalizacija, patronaža, materinstvo
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 99; Prenosov: 64
 Povezava na datoteko
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Zdravljenje dojenčkov s kisikom v domačem okolju in izkušnje njihovih starševMarija Korelc, Jožica Ramšak-Pajk, 2019, izvirni znanstveni članek Povzetek: Uvod: Veliko otrok z bronhopulmonalno displazijo potrebuje dolgotrajno zdravljenje s kisikom, nekateri pa tudi zdravljenje s kisikom v domačem okolju. Namen raziskave je bil preučiti izkušnje staršev s pripravo na zdravljenje s kisikom po odpustu otroka v domače okolje in poznejšo podporo. Metode: Uporabljen je bil kvantitativen pristop raziskovanja. Za merski instrument je bil uporabljen delno strukturiran vprašalnik, oblikovan na osnovi pregleda literature. Sodelovalo je 43 staršev otrok, ki so se zdravili s kisikom na domu od januarja 2014 do julija 2016. Rezultati: Rezultati so pokazali, da se je četrtina (25,6 %) staršev težko sprijaznila z odpustom otroka, ki je potreboval zdravljenje s kisikom v domačem okolju, 18,6 % je dejstvo sprejelo brez težav. Največ informacij o zdravljenju s kisikom na domu in tehničnih informacij so vsi anketirani starši pridobili v času zdravljenja otroka na Enoti za intenzivno nego in terapijo novorojencev. Anketirani starši, ki živijo v predmestju, bolj izražajo strah glede nezaupanja v svoje sposobnosti (t = 5,74, p = 0,006) kot tudi strah pred kronično boleznijo otroka (t = 4,82, p = 0,013). Diskusija in zaključek: Z raziskavo je bilo ugotovljeno, da so starši dobro pripravljeni na odpust otroka iz bolnišnice v domače okolje, vendar se situacija spremeni, ko so z otrokom sami doma oziroma se mu spremeni zdravstveno stanje. Z dobro zdravstveno vzgojo in podporo se lahko staršem otrok, ki se zdravijo s kisikom na domu, bistveno olajša skrb za njihovega otroka.
Ključne besede: brunhopulmonalna displazija, domača oskrba, zdravstvena vzgoja, zdravljenje s kisikom, patronažna medicinska sestra, patronaža
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 118; Prenosov: 70
Povezava na datoteko
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Zdravstvena pismenost in sladkorna bolezen : študija primera na skupini pacientov v specialistični ambulanti za zdravljenje sladkorne bolezniInes Skok, Tamara Štemberger Kolnik, Katarina Babnik, 2019, izvirni znanstveni članek Povzetek: Uvod: Sladkorna bolezen zahteva od pacienta učinkovito samooskrbo, h kateri pripomore tudi zdravstvena pismenost. V skladu s tem je bil cilj raziskave na vzorcu pacientov s sladkorno boleznijo ugotoviti, kakšna je stopnja splošne in specifične zdravstvene pismenosti. Metode: Izvedena je bila študija primera, v katero je bilo vključenih 36 pacientov s sladkorno boleznijo. Instrumenta za zbiranje podatkov sta bila vprašalnik za oceno splošne zdravstvene pismenosti ter vprašalnik za oceno specifične zdravstvene pismenosti. Zbrani podatki so bili analizirani s pomočjo deskriptivne statistike (frekvence, aritmetične sredine, standardne deviacije). Za vprašalnik splošne zdravstvene pismenosti smo izračunali zanesljivost (Cronbach alpha = 0,94) in analizirali dimenzionalno strukturo (faktorska analiza). Rezultati: Na področju splošne zdravstvene pismenosti so udeleženci dosegli najnižji rezultat pri preprečevanju bolezni (x = 2,89, s = 0,85), najvišji pa pri promociji zdravja (x = 3,13, s = 0,79). Osebe, ki so sodelovale v raziskavi, izkazujejo visoko specifično zdravstveno pismenost, saj so bili njihovi odgovori na večino vprašanj vprašalnika o specifični zdravstveni pismenosti pacientov s sladkorno boleznijo v povprečju 82 % pravilni. Diskusija in zaključek: Rezultati raziskave potrjujejo ustrezno stopnjo specifične zdravstvene pismenosti na področju sladkorne bolezni pri skupini pacientov, zajetih v raziskavo. Nekoliko slabša je njihova splošna zdravstvena pismenost na področju preprečevanja bolezni in zagotavljanja zdravega življenjskega sloga.
Ključne besede: funkcionalna pismenost, zdravje, zdravstvena vzgoja, sladkorna bolezen
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 111; Prenosov: 36
Povezava na datoteko
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. Diabetično stopalo kot zaplet sladkorne bolezniKlementina Meklav, Vojko Flis, Jadranka Stričević, Vida Sruk, 2018, izvirni znanstveni članek Povzetek: Uvod: Diabetično stopalo je skupina sindromov, pri katerih nevropatija, ishemija in infekcija pripeljejo do destrukcije tkiva, končna posledica je zbolevnost, lahko pa tudi amputacija. Namen raziskave je bil ugotoviti pogostost pojava diabetičnega stopala pri pacientih s sladkorno boleznijo. Metode: V raziskavi je bila uporabljena raziskava mešanih metod. Tehnika zbiranja podatkov je bilo anketiranje 60 pacientov s sladkorno boleznijo in delno strukturiran intervju z dvema medicinskima sestrama, ki delata v diabetološki ambulanti. Kvantitativni podatki so bili analizirani z opisno in bivariatno statistiko. Kvalitativni podatki so bili analizirani s pomočjo metode analize vsebine. Rezultati: Ugotovili smo, da amputacija noge ni pogost zaplet diabetičnega stopala (U = 4,4, p = 0,217) in da ne moremo trditi, da je diabetično stopalo pogostejše pri moških kot pri ženskah (U = 0,6, p = 0,417), ter da so pacienti zelo dobro poučeni glede nege stopal in pravilne obutve. Diskusija in zaključek: Najpomembnejša informacija o zdravstveni vzgoji pri diabetičnem stopalu za paciente je, da so o tem zapletu ozaveščeni pisno in ustno. Diabetično stopalo za paciente najpogosteje prinese spremembo v kakovosti življenja. Možnost za nadaljevanje raziskave bi bila izvedba enake raziskave na večjem številu pacientov.
Ključne besede: zdravstvena vzgoja, nega nog, presejalni testi, zapleti, amputacija noge
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 133; Prenosov: 78
Povezava na datoteko
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. Vloga staršev in vzgoje za zdravje pri oblikovanju odgovornega spolnega vedenja : raziskava med učenci osnovne šoleSanela Pivač, Sedina Kalender Smajlović, 2018, izvirni znanstveni članek Povzetek: Uvod: Spolno vedenje je pogosto povezano z določenim zdravstvenim tveganjem, kar vključuje nizko spolno ozaveščenost, značilno za spolno vedenje mladih brez izkušenj. Namen raziskave je bil ugotoviti odnos učencev do spolnega vedenja ter vlogo staršev in spolne vzgoje pri zavedanju učencev o posledicah tveganega spolnega vedenja. Metode: Izvedena je bila kvantitativna neeksperimentalna metoda raziskovanja, s pomočjo strukturiranega vprašalnika na vzorcu 144 učencev ene izmed osnovnih šol na Gorenjskem, septembra 2013. Za analizo podatkov so bili uporabljeni opisna statistika, Mann Whitneyjev U-test, Kruskall - Wallisov test ter linearna večkratna regresijska analiza. Rezultati: Trditev "Kadar imam težave, mi družina nudi oporo" ima statistično značilen vpliv na pozitivno oblikovanje mnenj o spolnem vedenju (B = 0,259, p = 0,002). Ugotovili smo statistično pomemben vpliv zavedanja anketirancev o posledicah tveganega spolnega vedenja in proučevanih spremenljivk, kot sta "Spolna vzgoja pomaga pri razumevanju telesnih in čustvenih sprememb, ki jih prinaša puberteta (B = 0,089,p < 0,001)" in "Pri prvem spolnem odnosu moram paziti, da sem zaščiten/-a" (B = 0,066, p = 0,001). Diskusija in zaključek: Anketirani učenci so dovzetni za ustvarjanje boljšega spolnega vedenja takrat, ko jim podporo - pogosto kot prvi vir - nudi družina. Spolna vzgoja predstavlja preventivo pred tveganim spolnim vedenjem. Gre za proces, v katerem posameznik pridobi informacije in oblikuje stališče / prepričanja o spolnosti, spolni identiteti, odnosih in intimnosti.
Ključne besede: zdravstvena vzgoja, spolnost, vedenje, odnosi, družina, ozaveščenost
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 163; Prenosov: 102
Povezava na datoteko
Gradivo ima več datotek! Več... |
6. Poznavanje funkcij mišic medeničnega dna in pomena komplementarnih konservativnih pristopov za njihovo krepitev pri ženskahPatricija Dovgan, Tamara Štemberger Kolnik, David Ravnik, 2018, izvirni znanstveni članek Povzetek: Uvod: Urinska inkontinenca je pogosto posledica oslabelih mišic medeničnega dna, ki se lahko zdravi konservativno ali medikamentozno. Namen raziskave je bil ugotoviti, kakšno je znanje žensk o funkcijah mišic medeničnega dna in kako ocenjujejo koristnost komplementarnih konservativnih pristopov za njihovo krepitev. Metode: Uporabljena je bila eksplorativna kvantitativna metoda dela. Vprašalnik je bil sestavljen na podlagi pregledane literature, oblikovan je bil v spletnem orodju 1KA. Priložnostni vzorec so predstavljale ženske, stare med 20 in 64 let (n = 356). Podatki so bili analizirani z deskriptivno statistiko in faktorsko analizo. Rezultati: Vaj za krepitev mišic medeničnega dna ne izvaja 190 anketirank (52,4 %). Rezultati so pokazali, da pri vadbi za učinkovito krepitev mišic medeničnega dna pripomočke uporablja 12 anketirank (7 %). Diskusija in zaključek: Faktorska analiza je potrdila uporabnost za raziskavo oblikovanega inštrumenta. Anketirane ženske dobro poznajo funkcije mišic medeničnega dna, povezane z inkontinenco urina, vendar slabo skrbijo za krepitev mišic medeničnega dna. Spolne pripomočke štejejo le za zabavo in za popestritev spolnosti, ni pa jim znana možnost njihove uporabe za krepitev mišic medeničnega dna.
Ključne besede: zdravstvena vzgoja, zdravstvena nega, spolni pripomočki, telesna aktivnost, urinska inkontinenca
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 86; Prenosov: 21
Povezava na datoteko |
7. Referenčne ambulante : izkušnje diplomiranih medicinskih sesterSaša Pečelin, Maja Sočan, 2016, strokovni članek Povzetek: Uvod: Referenčna ambulanta je ambulanta z razširjenim timom, katere članica je diplomirana medicinska sestra, ki je opolnomočena s podiplomskim znanjem. Raziskava prikazuje izkušnje diplomiranih medicinskih sester z referenčnimi ambulantami, dosedanje izobraževanje, zadovoljstvo z delom v referenčni ambulanti ter potrebe po dodatnih veščinah, znanju, dopolnitvah in spremembah. Metode: V raziskavi so sodelovale diplomirane medicinske sestre (n = 88) v referenčnih ambulantah iz 18 zdravstvenih domov. Strukturiran vprašalnik je vključeval demografska vprašanja in vprašanja, ki so se nanašala na zadovoljstvo diplomiranih medicinskih sester z delom in potrebo po izobraževanju. Zanesljivost instrumenta (Cronbach alfa) je bila 0,734. Uporabljeni so bili opisna statistika, hi-kvadrat test in Fisherjev test. Rezultati: Anketiranci so se strinjali, da z izobraževanjem pridobijo dodatna znanja (81,8 %), ki so koristna (73,9 %) in uporabna pri delu v referenčni ambulanti (72,7 %). Najbolj so se strinjali, da si izkušnje izmenjujejo s sodelavci (x = 4,2) in da so bolniki zadovoljni z njihovim delom (x = 4,2). Pri znanju anketirancev (hi-kvadrat = 20,734, p = 0,016) in predlogih izboljšav delovnega procesa (hi-kvadrat = 9,905, p = 0,007) so statistično pomembne razlike v povezavi s starostjo. Diskusija in zaključek: Raziskava pokaže, da so anketiranci delno zadovoljni na delovnem mestu. Treba bi bilo omogočiti napredovanje na delovnem mestu, dodatna izobraževanja, izboljšati informacijsko podporo in spodbujati podiplomsko izobraževanje.
Ključne besede: zdravstvena nega, izobraževanje, vodenje pacientov, kronične bolezni, zdravstvena vzgoja, promocija zdravja
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 140; Prenosov: 107
Povezava na datoteko
Gradivo ima več datotek! Več... |
8. Pomen interneta za zdravje mladostnikov in izzivi za vzgojo za zdravje v osnovnem zdravstvenem varstvuJožica Pirnat, Brigita Skela-Savič, 2013, izvirni znanstveni članek Povzetek: Uvod: Številne raziskave kažejo, da mladi prosti čas preživijo preveč pasivno pred televizijskim ekranom in predvsem pred računalnikom. Pretirana, prepogosta in nenadzorovana uporaba interneta je, še posebej za mladostnike, zelo škodljiva. Cilj raziskave je ugotoviti pomen uporabe interneta pri mladih za njihovo zdravje. Metode: Izvedena je bila kvantitativna opisna raziskava. Podatki so bili zbrani z anketiranjem 200 mladih v dveh starostnih skupinah, od 10 do 15 let in od 16 do 20 let, ki so bili priročno izbrani v čakalnici ambulante Dispanzerja za zdravstveno varstvo šolskih otrok in mladine Moste - Polje (Ljubljana) v marcu 2011. Kot instrument je bil uporabljen strukturirani vprašalnik. Podatki so bili zbrani z enkratnim zbiranjem. Podatki so bili obdelani z opisno in bivariatno statistiko. Rezultati: Mladi, ki so uporabljali internet krajši čas, so imeli boljši učni uspeh (p = 0,039). Čas uporabe interneta je statistično pomemben v povezavi z neprespanostjo (p < 0,001), rdečimi očmi (p = 0,018), poslabšanjem vida (p < 0,001), bolečinami v hrbtenici (p = 0,019), občutkom pomanjkanja gibanja (p = 0,025). Diskusija in zaključek: Prekomerna uporaba računalnika in interneta poslabša učni uspeh pri mladih in se odraža v prvih znakih zdravstvenih težav. Starši kot vzgojitelji svojih otrok v tem primeru svoje vloge ne odigrajo najbolje. Tako starše kot mlade je potrebno izobraževati o varni uporabi interneta. Primarno zdravstveno varstvo se mora povezovati s šolami in nuditi kakovostno vzgojo za zdravje. Rezultati so lahko podlaga za načrtovanje vzgoje za zdravje ob sistematskih pregledih.
Ključne besede: uporaba interneta, internetna varnost, odvisnost, zdravstvena vzgoja
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 127; Prenosov: 0 |
9. Spolna vzgoja v srednjih šolah : stališča ljubljanskih srednješolcev do nekaterih vprašanj o spolnostiAleksandra Žalar, Evita Leskovšek, 2013, izvirni znanstveni članek Povzetek: Uvod: Raziskave med slovenskimi srednješolci, ki nakazujejo potrebo po posodobitvi spolne vzgoje, večinoma obravnavajo vprašanja o obnašanju v zvezi s spolnostjo. Namen naše raziskave je bil pridobiti podatke o stališčih dijakov do pouka spolne vzgoje ter o njihovem prepoznavanju spolnega nasilja, ki so prav tako pomembno izhodišče za posodobitev programa spolne vzgoje. Metode: Za zbiranje podatkov je bila uporabljena tehnika anketiranja. Vzorec so predstavljali dijaki prvih in tretjih letnikov naključno izbranih oddelkov ljubljanskih srednjih poklicnih šol (n = 96). Anketiranje je potekalo v maju 2011, v razredu, ob prisotnosti anketarja. Zagotovljena je bila anonimnost. V strukturiran vprašalnik so bila vključena vprašanja o mnenju dijakov o vsebinah in organizaciji pouka spolne vzgoje ter lestvica prepričanja o tem, kaj zanje predstavlja spolno nasilje. Za analizo podatkov je bil uporabljen test hi-kvadrat (p = 0,05). Rezultati: 56,9 % dijakov prvih letnikov in 28,9 % tretjih letnikov se je opredelilo za uvedbo spolne vzgoje kot posebnega predmeta (p = 0,024). 53,7 % dijakov je kot spolno nasilje označilo spolno obarvano obrekovanje, 60,4 % neželeno nagovarjanje na spolnost in 69,8 % nepotrebno dotikanje. Najmanj dijakov je kot spolno nasilje označilo pohotne poglede (14,7 %) in žvižganje za nekom (8,4 %). Diskusija in zaključek: Raziskava nakazuje potrebo po sistemski urejenosti pouka spolne vzgoje v srednji šoli. Podatki ponujajo pomembna izhodišča za nadaljnje raziskovanje inposodobitev vzgoje za zdravje v srednjih šolah.
Ključne besede: adolescenti, raziskava, spolnost, spolno nasilje, vzgoja za zdravje
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 136; Prenosov: 0 |
10. Vključevanje poklicnega profila šolska medicinska sestra v slovenske šole : vidik učiteljev in zdravstvenih delavcevTanja Torkar, Irena Grmek-Košnik, Brigita Skela-Savič, 2013, izvirni znanstveni članek Povzetek: Uvod: V tujini v šolskem prostoru deluje šolska medicinska sestra, ki v najširšem pomenu skrbi za zdravje šolarjev. Namen raziskave je bil zbrati mnenja in izkušnje učiteljev in zdravstvenih delavcev o pomenu in potrebah po delovanju poklicnega profila šolska medicinska sestra v osnovnih šolah. Metode: Uporabljen je bil kvalitativni raziskovalni pristop. Podatki so bili zbrani s polstrukturiranimi intervjuji (štiri fokusne skupine in dva individualna intervjuja). Besedila intervjujev so bila analizirana z metodo odprtega kodiranja. Rezultati: Izluščenih je pet glavnih kategorij: zdravstvene težave učencev v šoli, ukrepanje ob zdravstvenih težavah v času bivanja na šoli, usposobljenost učiteljev za prepoznavanje in ukrepanje ob zdravstvenih težavah učencev, promocija zdravja v šoli ter potreba po delovanju zdravstvenega kadra v šolskem prostoru. Diskusija in zaključek: Učitelji se v šolah srečujejo z zdravstvenimi težavami učencev, zato si želijo delovanja medicinske sestre na šoli. Zdravstveni delavci se zavedajo pomena sprememb, vendar ob trenutni organizaciji ne vidijo veliko možnosti vstopa diplomirane medicinske sestre v šolski prostor, kar sicer ocenjujejo kot smiselno. Potrebne bi bile nadaljnje raziskave za umestitev proučevanega koncepta dela v prihodnosti.
Ključne besede: učenci, zdravstvene težave, zdravstvena nega, zdravstvena vzgoja, osnovna šola
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 81; Prenosov: 0 |
