11. Vpliv prostoživečih velikih rastlinojedov na travniške ekosistemeSamar Al Sayegh-Petkovšek, Boštjan Pokorny, Dejan Firm, Klemen Jerina, 2015, pregledni znanstveni članek Povzetek: Velike prostoživeče rastlinojede uvrščamo med ključne vrste kopenskih ekosistemov, saj neposredno in posredno vplivajo na številne druge skupine organizmov in na zgradbo ter delovanje celotnih ekosistemov. Veliki rastlinojedi s prehranjevanjem, teptanjem, uriniranjem in iztrebljanjem prerazporejajo hranila, vplivajo na zbitje, prezračenost in erozijo tal, razširjajo rastlinska semena ter pogosto povečujejo raznovrstnost travniških ekosistemov, še zlasti v produktivnih travniških ekosistemih, na primer v zmernem podnebju Evrope. Številčnost in prostorska razširjenost večine vrst prostoživečih prežvekovalcev narašča v večjem delu Evrope, vključno s Slovenijo. Na posameznih, prostorsko omejenih lokacijah se povečujejo težave (npr. izgube travniške krme na travinju) predvsem zaradi paše jelenjadi (Cervus elaphus L.). Deli Notranjske in Kočevske se hitro zaraščajo, hkrati so to območja z največjimi gostotami jelenjadi, kar povečuje njene pritiske na preostale travnike in pašnike, zlasti tiste, ki so intenzivneje gnojeni. Slednje se zlasti med oškodovanci (kmetovalci) pogosto poudarja kot pomembna škoda zaradi izgube v pridelavi travniške krme. Vendar lahko parkljarji vplivajo na gospodarsko donosnost travinja tudi posredno, in sicer z oblikovanjem vrstne sestave travišč ter spreminjanjem produktivnosti tal. Za celostno upravljanje je treba poznati tudi njihove neposredne in posredne ekološke vplive in pomene. V članku smo zato pripravili pregled domačih in tujih raziskav neposrednih in posrednih vplivov prostoživečih velikih rastlinojedov na travniške ekosisteme.
Ključne besede: prostoživeči rastlinojedi parkljarji, jelenjad, paša, škode na traviščih, ekološki vplivi
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4791; Prenosov: 2310
 Celotno besedilo (441,50 KB) |
12. |
13. Izbor in priprava predela za celostni monitoring vplivov onesnaženega zraka na ekosisteme v SlovenijiIgor Smolej, Lado Kutnar, Mihej Urbančič, 1996, izvirni znanstveni članek Ključne besede: monitoring, zrak, onesnaženost, vplivi, ekosistem, predeli, izbor, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4273; Prenosov: 1813
Celotno besedilo (1,14 MB) |
14. Le najboljše od bobrov - praktični pristopi za ohranitev pozitivnih vplivov bobra in zmanjševanje konfliktovSaša Vochl, Duncan John Halley, 2017, strokovni članek Povzetek: Bober (Castor fiber) je ključna ekosistemska vrsta, ki s svojim delovanjem zelo vpliva na biotsko pestrost. Posledica podiranja dreves, gradnja jezov in kopanja v brežine so lahko tudi konflikti z ljudmi. V Slovenijo se je bober vrnil leta 1998 in z večanjem številčnosti pričakujemo povečanje konfliktnih primerov. Odvzem iz okolja je le kratkoročna rešitev, saj bobri izpraznjeno mesto ponovno naselijo. Slovenija nima znanja in izkušenj na področju preprečevanja poplav kot posledice bobrovih jezov. Z neinvazivnimi ukrepi je mogoče zmanjšati negativne posledice bobrovega delovanja in hkrati ohraniti vse pozitivne vidike njegove prisotnosti v okolju. Takojšnje in učinkovito razreševanje konfliktov je zelo pomembno, saj pripomore k zviševanju tolerance ljudi do bobrove prisotnosti.
Ključne besede: preprečevanje konfliktov, bobri, bobrov jez, upravljanje z divjadjo, upravljanje z biotsko pestrostjo, vplivi na ekosistem
Objavljeno v DiRROS: 19.04.2017; Ogledov: 4163; Prenosov: 772
Celotno besedilo (2,66 MB) |
15. Odločanje o sankciji v kazenskem postopku : primerjalnopravni in kriminološki vidiki : doktorska disertacijaMojca Mihelj Plesničar, 2013, doktorska disertacija Ključne besede: sankcije, odločanje, pravni dejavniki, kaznovanje, ureditev, namen, kaznovalni okviri, načela, kaznovalne smernice, posredni vplivi, pogajanje, nepravni dejavniki, stopnjevanje kaznovanja, razlike v kaznovanju, kriminologija, kazenski postopek, disertacije
Objavljeno v DiRROS: 27.11.2015; Ogledov: 6720; Prenosov: 1564
Celotno besedilo (2,93 MB) |
