11. Študija potencialnih vplivov postavitve in delovanja vetrnih elektrarn na gozd - predstavitev rezultatov investitorju, 19. 6. 2019Andreja Ferreira, Marko Kovač, Lado Kutnar, Aleksander Marinšek, Anže Martin Pintar, Ajša Alagić, Boštjan Pokorny, 2019, elaborat, predštudija, študija Ključne besede: gozdni sestoji, lesna zaloga, zgradba sestojev, poseg, potencialni vplivi, gozdovi, posegi v prostor, potencialni vplivi na okolje, vpliv na okolje, gozdni prostor
Objavljeno v DiRROS: 16.12.2019; Ogledov: 2084; Prenosov: 50 |
12. Študija potencialnih vplivov postavitve in delovanja vetrnih elektrarn na gozdAndreja Ferreira, Marko Kovač, Lado Kutnar, Aleksander Marinšek, Anže Martin Pintar, Ajša Alagić, Boštjan Pokorny, 2019, elaborat, predštudija, študija Ključne besede: gozdovi, posegi v prostor, potencialni vplivi na okolje, vpliv na okolje, gozdni prostor
Objavljeno v DiRROS: 16.12.2019; Ogledov: 2088; Prenosov: 39 |
13. Pregled prilagajanja rabe prostora rjavega medveda (Ursus arctos) na antropogene motnjeMaja Mohorović, Miha Krofel, Klemen Jerina, 2017, izvirni znanstveni članek Povzetek: Za dolgoročno varstvo velikih zveri je pomembno razumevanje mehanizmov njihovega prilagajanja na prisotnost človeka, vključno z antropogenimi spremembami prostora. Rjavi medved (Ursus arctos) je za tovrstne raziskave zaradi holarktične razširjenosti in pojavljanja v različnih okoljih dobra modelna vrsta. S pregledom raziskav s celotnega območja razširjenosti vrste v svetu smo preučevali, kako medvedi prilagajajo rabo prostora intenziteti človekovih posegov v prostor. Medved se v splošnem antropogenim strukturam izogiba, še posebej stalno poseljenim območjem in močneje obremenjenim prometnicam. Zaznali smo tudi trend, da se medvedi na območjih z večjo gostoto prebivalstva pogosteje izogibajo antropogenim strukturam. Primerjava med Evropo in Severno Ameriko je nakazala večje izogibanje medvedov urbanim površinam v Evropi, pri drugih tipih antropogenih struktur pa so bile razlike med kontinentoma majhne. Pri primerjavi študij je vendarle potrebna previdnost, saj je večina obravnavanih raziskav temeljila na ugotavljanju relativne rabe prostora (t.j. raba glede na razpoložljivo), statistike absolutne rabe pa niso dovolj pogosto podane. Za ovrednotenje dejanske razlike v rabi prostora posameznih populacij medvedov iz okolij z različno stopnjo antropogenih motenj zato predlagamo analizo surovih podatkov.
Ključne besede: Ursus arctos, rjavi medved, antropogeni dejavniki, vpliv človeka, posegi v prostor, gostota prebivalstva, prometnice, Evropa, Severna Amerika
Objavljeno v DiRROS: 25.10.2017; Ogledov: 5484; Prenosov: 3183
 Celotno besedilo (2,76 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
14. Problem selektivnosti sintetičnih feromonov za obvladovanje podlubnikovRoman Pavlin, 1991, izvirni znanstveni članek Ključne besede: škodljivci, gozd, pasti, gozdni škodljivec, feromon, sintetični feromon, podlubnik, vpliv na žuželke, varstvo gozda
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4745; Prenosov: 2016
Celotno besedilo (2,41 MB) |
15. Računalniška aplikacija za oceno socialnoekonomskih in okoljskih vplivov povečane rabe lesne biomase - primerjava rezultatov med izbranima regijama v Sloveniji in na HrvaškemNike Krajnc, Julije Domac, 2005, izvirni znanstveni članek Povzetek: Lesna biomasa je pomemben obnovljiv vir energije, ki ima lahko številne pozitivne socialno-ekonomske in okoljske vplive. V članku želimo predstaviti novo računalniško aplikacijo za oceno 15 socialno-ekonomskih in okoljskih vplivov povečane rabe lesne biomase. Računalniška aplikacija omogoča ločeno oceno vplivov glede na mesto nastanka v tehnološki verigi pridobivanja, predelave in rabe lesne biomase. Predlagana aplikacija omogoča oceno jakosti naslednjih socialno-ekonomskih in okoljskih vplivov: nova delovna mesta, povečan prihodek v regiji, dodatne aktivnosti na kmetijah, zmanjševanje nezaposlenosti, povečana samooskrba z energijo, povečani javni dohodki v regiji. Med pomembnejše in hkrati z aplikacijo merljive okoljske vplive sodijozmanjševanje emisij CO2, zmanjševanje stroškov odlaganja odpadkov, vplivna rabo lesnih ostankov, prispevek h gospodarjenju z gozdovi ter vpliv narabo druge lesne biomase v regiji. Izračun novih delovnih mest je razdeljen na neposredna, posredna in inducirana delovna mesta. Računalniška aplikacija je bila preizkušena v izbrani regiji v Sloveniji in na Hrvaškem.
Ključne besede: lesna biomasa, obnovljivi viri, energija, socialno-ekonomski vpliv, okoljski vpliv
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 3911; Prenosov: 1738
Celotno besedilo (473,29 KB) |
16. Morfološki kazalci rasti in razvoja gamsov v dveh različnih biotopih v SlovenijiAndrej Bidovec, Marijan Kotar, 1998, izvirni znanstveni članek Ključne besede: gams, Rupicapra rupicapra (L.), telesna teža, točkovna vrednost rogljev, biotop, vpliv biotopa, zdravstveno stanje, pljučni parazit, vrednotenje, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4206; Prenosov: 1886
Celotno besedilo (1,33 MB) |
17. Pokrajinsko-ekološka presoja ranljivosti gozdaAndreja Ferreira, 2000, izvirni znanstveni članek Povzetek: Članek obravnava ranljivost gozda, ki naj bi predstavljala eno od osnov pri usmerjanju posegov v gozdni prostor. Izdelali smo dva modela za oceno ranljivosti gozda. Osnovo predstavlja model, ki sloni na pokrajinsko-ekološkem vrednotenju gozda. Gozd je najbolj kompleksen pokrajinsko-ekološki element in v močni soodvisnosti od vseh ostalih dejavnikov, kar naj bi prišlo do izraza prav s pokrajinsko-ekološko presojo. Zaradi možnosti za primerjavo rezultatov smo oblikovali še model, ki izhaja iz kriterijev za oceno gozdnih funkcij.
Ključne besede: ranljivost gozda, funkcija gozda, pokrajinsko-ekološka regionalizacija, metodologija, avtocesta, vpliv na gozd, presoja vplivov
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4253; Prenosov: 1814
Celotno besedilo (1,75 MB) |
18. |
19. |
20. Učinki ozona v troposferi na navadno dobrovito (Viburnum lantana L.)Tomaž Remic, Helena Šircelj, Boris Turk, Franc Batič, 2002, izvirni znanstveni članek Ključne besede: bioindikacija, onesnaženost ozračja, vpliv na rastline, pigmenti, askorbinska kislina, navadna dobrovita, Viburnum lantana
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4372; Prenosov: 1892
Celotno besedilo (903,66 KB) |
