1. Svetovalni kodeks dobre kmetijske prakse :
varovanje voda, tal, zraka in ohranjanje biotske raznovrstnostiJože Verbič, Janez Sušin, Andrej Simončič, Zoran Čergan, Drago Babnik, Viktor Jejčič, Tomaž Poje, Matej Knapič, Janko Verbič, Peter Dolničar, Dušica Majer, Kristina Ugrinović, Robert Janža, Jože Maljevič, Matej Stopar, Andrej Zemljič, 2006 Ključne besede: kmetijska praksa, dobra kmetijska praksa, varovanje voda, varovanje tal, varovanje zraka, biotska raznovrstnost
DiRROS - Objavljeno: 11.07.2017; Ogledov: 3843; Prenosov: 987
 Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...
|
2. |
3. Razvoj in uporaba kombiniranih retencijskih sredstevVera Rutar, Tamara Stare, 2003 Ključne besede: papir, formacija, papirniški sistem, flokulacija, retencijska sredstva, zaprti krogotoki voda, elektrokinetski parametri, retencija
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 2684; Prenosov: 914
 Celotno besedilo (104,62 KB) |
4. Vpliv lepilnega spoja na prečno difuzijo vode v lepljenem lesuBogdan Šega, Jože Resnik, Bojan Bučar, 2005 Povzetek: Lepilni spoj v sistemu les-lepilo-les pomeni dodaten upor, ki ovira prehod vode. Povečan upor zlepljenih preskušancev je posledica lepila v spoju in tudisprememb v lastnostih lesa, zlasti povečane gostote ter lokalno manjše higroskopičnosti, ki sta posledici izpostavitve lesa pogojem lepljenja. Primerjali smo kinetike navlaževanja masivnih bukovih preskušancev in zlepljenih preskušancev (uporabili smo tekoča PVAc, UF, MUF, FRF in epoksidna lepila ter FF lepilni film) ter vzporednih preskušancev, ki so bili brez lepilnih spojev, so pa bili izpostavljeni pogojem lepljenja. Difuzijske koeficiente smo določili z uporabo nestacionarne metode. Ugotovili smo, da tanki lepilni spoji, izdelani s tekočimi lepili, niso bariera, ki bi učinkovito zadržala prodiranje vezane vode v lepljenec. Večji upor ustvarjajo le spoji s FF lepilnim filmom. Med difuzijskimi koeficienti, izračunanimi iz analitičnih rešitev in rešitve enačbe prvega reda, obstajajo statistično značilne razlike. Prečno difuzijo vodne pare in vezane vode v lesu lahko opišemo kot sistem prvega reda.
Ključne besede: lepilni spoj, les-lepilo-les, difuzivnost, vodna para, vezana voda, nestacionarna emtoda
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 2666; Prenosov: 938
Celotno besedilo (10,06 MB) |
5. Pregled talnih lastnosti, ki vplivajo na poškodbe tal pri strojni sečnjiMilan Kobal, Primož Bratun, 2018 Povzetek: V prvem delu prispevka so predstavljene glavne vrste poškodb gozdnih tal: zbijanje tal, premeščanje tal ter nastanek kolesnic. V drugem delu prispevka so opisani dejavniki občutljivosti gozdnih tal za poškodbe, ki smo jih razdelili na primarne talne dejavnike (tekstura tal, organska snov tal, zrak v tleh, voda v tleh) ter sekundarne talne dejavnike (struktura tal, poroznost tal, gostota tal, prepustnost tal za vodo in zrak). Navedene so nekatere možnosti povečanja odpornosti gozdnih tal proti poškodbam. Pomembna faza strojne sečnje je načrtovanje dela. Zaradi heterogenosti gozdnih tal je nemogoče vnaprej natančno prostorsko opredeliti bolj in manj primerna delovišča za strojno sečnjo. Kot smiseln kriterij primernosti strojne sečnje na določenem rastišču predlagamo še sprejemljivo poškodovanost tal in sestoja % primeren kazalnik se zdi dovoljena globina kolesnic.
Ključne besede: poškodbe gozdnih tal, strojna sečnja, organska snov, tekstura tal, voda v tleh
DiRROS - Objavljeno: 20.06.2018; Ogledov: 2744; Prenosov: 597
Celotno besedilo (300,26 KB) |
6. |
7. |
8. |
9. |
10. Pesticidi v vodonosniku Krško-Brežiškega poljaJanko Urbanc, Anja Koroša, Nina MaliPovzetek: Onesnaženje podzemne vode s pesticidi je splošno razširjen problem, tako v svetu kot tudi v Sloveniji. Glede na pretekle velike obremenitve podzemne vode s pesticidi, je bil namen predstavljene raziskave ugotoviti razširjenost pesticidov v podzemni vodi Krško-Brežiškega polja v obdobju 2018 - 2019 in pri tem preveriti uporabnost metode vzorčenja vode s pasivnimi vzorčevalniki. Skupno smo odvzeli 21 vzorcev podzemne vode na enajstih lokacijah in po dva vzorca v rekah Sava in Krka. V vodi smo določili 15 različnih pesticidov in njihovih razgradnih produktov. V vzorcih podzemne vode sta bila največkrat določena atrazin in njegov razgradni produkt desetilatrazin. Sledijo pesticidi desetilterbutilazin, terbutilazin, metolaklor ter simazin. V površinski vodi smo zaznali atrazin, desetilatrazin, klortoluron, metolaklor in terbutilazin. S kvalitativno metodo vzorčenja s pasivnimi vzorčevalniki smo v podzemni in površinski vodi odvzeli skupno 24 vzorcev. Izločili smo 8 pesticidov, ki se pojavljajo v dveh serijah. Pogostnost pojavljanja posameznih pesticidov je po obeh metodah primerljiva. Pasivno vzorčenje vode se je izkazalo za primerno metodo identifikacije prisotnosti pesticidov. Največje obremenitve s pesticidi na Krško-Brežiškem polju prihajajo s kmetijskih površin. Podzemna voda je bolj obremenjena s pesticidi v osrednjem delu polja v smeri toka od zahoda proti vzhodu. Atrazin in desetilatrazin sta še vedno, kljub dvajsetletni prepovedi, najpogosteje in v najvišjih koncentracijah zaznana pesticida v podzemni vodi Krško-Brežiškega polja.
Ključne besede: podzemna voda, vodonosnik Krško-Brežiško polje, pesticidi
DiRROS - Objavljeno: 09.03.2022; Ogledov: 155; Prenosov: 56
Celotno besedilo (11,46 MB) |
