1. Nekateri vidiki usposabljanja učiteljev za učinkovito podporo učencem priseljencem na Primorskem in v ZasavjuSara Brezigar, Kaja Strgaršek, 2026, izvirni znanstveni članek Povzetek: Prispevek predstavlja delne rezultate eksplorativne pilotne študije o usposabljanju učiteljev za delo z učenci priseljenci v dveh slovenskih regijah, na Primorskem in v Zasavju. Izhajajoč iz sociokulturnega pristopa Vigotskega ter Cumminsove diferenciacije med osnovnimi komunikacijskimi in akademskimi jezikovnimi zmožnostmi, sta avtorici kot vrednotno izhodišče uporabili inkluzivno medkulturno izobraževanje, ki spodbuja spoštovanje in sprejemanje različnosti ter promovira vrednost kulturne raznolikosti. S kvantitativno in kvalitativno študijo med 105 učitelji razrednega pouka šestih izbranih šol na Primorskem in v Zasavju sta avtorici ugotavljali, v kolikšni meri učitelji poznajo smernice in pristope za učinkovito podporo učencem priseljencem in ali obstajajo pri usposabljanju učiteljev razlike med obravnavanima regijama. Avtorici rezultate interpretirata ob upoštevanju omejitev eksplorativne pilotne študije in ugotavljata, da imajo učitelji v vzorcu praviloma dobro izhodiščno poznavanje smernic in ustreznih pristopov za delo z učenci priseljenci, vendar da so za naprednejše, res vključujoče medkulturne prakse potrebna poglobljeno razumevanje konceptov ter ciljna usposabljanja, zlasti na področju poučevanja slovenščine kot drugega jezika; večja aktivnost učiteljev na Primorskem pri usposabljanju pa kaže na potrebo po spremljanju morebitnih razlik pri usposabljanju in usposobljenosti učiteljev.
Ključne besede: učenci priseljenci, usposabljanje učiteljev, medkulturno izobraževanje, medkulturne kompetence
Objavljeno v DiRROS: 20.05.2026; Ogledov: 106; Prenosov: 72
 Celotno besedilo (166,49 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Cataract surgical training in Poland : analysis of the European Board of Ophthalmology survey resultsRémi Yaïci, Małgorzata Mirr, Lauriana Solecki, Emilia Koestel, Eugénie Bazarya, Sorcha Ní Dhubhghaill, Massira Melanie Sanogo, François Lefebvre, Wagih Aclimandos, Rimvydas Asoklis, Barbara Cvenkel, 2025, izvirni znanstveni članek Povzetek: Backgrounds/objectives: This study, part of a series, aims to present and analyze the results of the Polish cohort in a European Board of Ophthalmology (EBO) survey on cataract surgical (CS) training in Europe, highlighting national traits and contributing to the discussion on standardizing ophthalmology training. Materials and methods: This study analyses the survey results of Polish participants in the EBO examinations (2018-2022) and compared them with the largest groups of candidates (Germany, France, Swiss and Spain). Results: Out of 144 candidates, 79 (55%) answered the questionnaire. Most (70.9%) had taken the EBO exam between 2021 and 2022, with the vast majority of study participants being women (77.2%) with a median age of 34 years and came from 9 different voivodeships. Notably, 25.4% stated that they had carried out 10 or more training sessions on virtual reality simulator, 13.9% on synthetic eyes and 12.7% on animal eyes. There was a significant difference in the concrete use of SBME (more than ten sessions regardless of the simulation tool) between men and women (55.6% versus 23% respectively, p = 0.008). A notable discrepancy was observed between participants with 10 or more training sessions and those without specific training in four key areas: self-assessed confidence and ability to perform cataract surgery (p = 0.003), handling complications like posterior capsular tear (p < 0.001) and in performing corneal sutures (p = 0.015). Less than half (40.5%) of respondents had not performed any steps of cataract surgery on patients during their residency. Unlike in the EBO results, there were no gender differences found. Discussion: The results show a geographically homogenous group with an overrepresentation of Warsaw. Polish residency training is a hybrid model ensuring that all residents receive uniform surgical training. After completing their residency, Polish ophthalmologists are subsequently categorized into either surgical specialists or clinical practitioners.
Ključne besede: surgical training, simulation, phacoemulsification, survey, Poland, Europe, kirurško usposabljanje, simulacija, fakoemulzifikacija, anketa, Poljska, Evropa
Objavljeno v DiRROS: 10.04.2026; Ogledov: 221; Prenosov: 128
Celotno besedilo (1,02 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Moja prihodnost v gozdarstvu : karierne poti, izobraževanje in resnične zgodbe iz gozdarstvaMateja Karničnik, Tatjana Pavlič, Nike Krajnc, Darja Stare, Špela Pezdevšek Malovrh, Zala Uhan, 2026, druge monografije in druga zaključena dela Ključne besede: gozdarstvo, poklic prihodnosti, zelena delovna mesta, izobraževanje, usposabljanje, karierne poti
Objavljeno v DiRROS: 01.04.2026; Ogledov: 220; Prenosov: 206
Celotno besedilo (18,86 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. |
5. Razlike med ocenjevanjem in samoocenjevanjem kliničnega usposabljanja s strani kliničnih mentorjev in študentov Fakultete za zdravstvo Angele BoškinSedina Kalender Smajlović, Marta Smodiš, 2019, izvirni znanstveni članek Povzetek: Uvod: Merjenje zadovoljstva pacientov z zdravstvenimi storitvami je pomemben kazalec razvoja vsakega zdravstvenega sistema. Zadovoljstvo pacientov je pomemben in pogosto uporabljen indikator za merjenje kakovosti zdravstvene oskrbe. Prispevek se osredotoča na ugotavljanje zadovoljstva državljanov Republike Slovenije s trenutnim zdravstvenim sistemom. Metode: Uporabljena je bila deskriptivna neeksperimentalna vzorčna metoda. Merski instrument je bil strukturiran vprašalnik. Uporabljena je bila metoda snežene kepe. Na spletni vprašalnik je skupno odgovorilo 693 oseb, 488 oseb je vprašalnik v celoti izpolnilo. Podatki so bili analizirani z opisno statistiko, korelacijsko analizo, faktorsko analizo in linearno regresijsko analizo. Rezultati: Sodelujoči v raziskavi v največji meri cenijo prijazen in spoštljiv odnos zdravstvenih delavcev ter njihovo razpoložljivost za hitro pomoč. Negativno ocenjujejo čakanje na obravnavo v čakalnici, telefonsko nedosegljivost, nezanimanje za osebne razmere pacienta in kratek čas obravnave pri zdravniku. Med najpomembnejše spremenljivke, ki vplivajo na zadovoljstvo pacientov, lahko uvrstimo: čakanje v čakalnici na pregled, dovolj časa, ki ga zdravnik nameni pacientu, zanimanje za osebne razmere, zaupanje v strokovne odločitve zdravstvenega osebja, vključevanje v odločanje o zdravljenju in občutek popolnega zaupanja. Diskusija in zaključek: Zdravstveni delavci lahko v zdravstvenem sistemu pomembno vplivajo na zadovoljstvo pacientov. Usmerjenost v kakovostno obravnavo in spoštljivo komunikacijo povečuje zaupanje pacientov v zdravstveni sistem in zaupanje v strokovne odločitve zdravstvenega osebja, kar pa lahko ključno vpliva na uspešnost zdravstvene obravnave posameznika.
Ključne besede: aktivnosti zdravstvene nege, profesionalno vedenje, komunikacija, klinično usposabljanje
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 317; Prenosov: 201
 Povezava na datoteko
Gradivo ima več datotek! Več... |
6. Samoocena usposobljenosti študentov zdravstvene nege na podlagi ICN-ovih kompetencNataša Mlinar Reljić, Sonja Šostar-Turk, Majda Pajnkihar, 2016, izvirni znanstveni članek Povzetek: Uvod: Klinično usposabljanje študentov zdravstvene nege je ključnega pomena. Pomembno je, da so diplomanti usposobljeni za samostojno, humano, odgovorno in avtonomno izvajanje zdravstvene nege. Namen raziskave je bil ugotoviti usposobljenost študentov na rednem in izrednem študiju zdravstvene nege za samostojno izvajanje zdravstvene nege. Metode: Izvedena je bila deskriptivna opazovalna raziskava. Podatki so bili zbrani z delno strukturiranim vprašalnikom na vzorcu 134 študentov tretjega letnika študijskega programa prve stopnje Zdravstvena nega. Raziskava je potekala od januarja do marca 2012. Za analizo sta bili uporabljeni deskriptivna statistika in bivariatna analiza (test hi-kvadrat, t-test). Rezultati: Statistično pomembne razlike v samooceni usposobljenosti med študenti rednega in izrednega študija so se pokazale pri etični praksi ( R =3,6, IZR =3,5, t = 2,63, p = 0,010) in pravni praksi ( R=3,3, IZR=3,1, t = 2,69, p = 0,008). Ugotovljena je bila manj kot 80% usposobljenost pri kompetencah "redno pregledujem in popravljam negovalni načrt v sodelovanju z drugimi člani negovalnega tima in pacienti" (hi-kvadrat = 0,27, p = 0,654) in "delegiram naloge glede na usposobljenost, strokovno znanje in izkušnje" (hi-kvadrat = 1,793, p = 0,181). Diskusija in zaključek: Raziskava je pokazala, da so študenti najbolje usposobljeni za medpoklicno zdravstveno varstvo, izboljševanje kakovosti in nadaljnje izobraževanje. Raziskavo bi bilo treba opraviti vsako študijsko leto ob zaključku tretjega letnika.
Ključne besede: zdravstvena nega, klinično usposabljanje, kompetence, izobraževanje
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 398; Prenosov: 341
Povezava na datoteko
Gradivo ima več datotek! Več... |
7. Mentorstvo tujim študentom zdravstvene nege : študija primeraSimona Hvalič Touzery, Marta Smodiš, Sedina Kalender Smajlović, 2016, izvirni znanstveni članek Povzetek: Uvod: Multikulturalizem, globalizacija in internacionalizacija predstavljajo neizogiben dejavnik razvoja, ki so mu izpostavljeni tako visokošolski prostor kot klinična okolja. Raziskave kažejo, da klinični mentorji nimajo dovolj multikulturnih kompetenc. Namen raziskave je bil proučiti izkušnje kliničnih mentorjev in visokošolskih učiteljev z mentorstvom tujim študentom. Metode: S kvalitativnim pristopom % študijo primera so bile raziskane izkušnje kliničnih mentorjev in visokošolskih učiteljev z mentorstvom tujim študentom zdravstvene nege enega od visokošolskih zavodov. Podatki so bili zbrani januarja 2014, s tehniko skupinskega intervjuja, uporabljen je bil polstrukturiran vprašalnik. V vzorec je bilo vključenih šest kliničnih mentorjev in visokošolskih učiteljev. Pogovori so bili transkribirani in besedilo podrobno analizirano s pristopom indukcije. Rezultati: Odgovori so bili strnjeni v pet glavnih tem: kulturno zavedanje, poznavanje kultur, kulturne spretnosti, medkulturni stiki in želja po kulturni osveščenosti. Kategorije opisujejo izkušnje intervjuvancev v novih kulturah, posebnosti mentorstva, željo po kulturni osveščenosti in jezikovne ovire. V želji po kulturni osveščenosti ugotavljamo vpliv kulture na kakovost zagotavljanja zdravstvene nege, željo po novih znanjih in pozitiven odnos do internacionalizacije praktičnega usposabljanja. Diskusija in zaključek: Intervjuvanci navajajo, da je pomembno medsebojno spoštovanje različnih kultur. Izražajo željo po razumevanju drugačnosti, ne navajajo posebnih priprav na izmenjavo tujih študentov. Jezikovna ovira in strah se ob vsakodnevnem stiku s tujimi študenti zmanjša. Raziskava prispeva k boljšemu razumevanju razmer v procesu mentorstva tujih študentov zdravstvene nege.
Ključne besede: multikulturalizem, tuji študenti, praktično usposabljanje, visokošolsko izobraževanje, internacionalizacija
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 341; Prenosov: 128
Povezava na datoteko |
8. |
9. Zadovoljstvo študentov zdravstvene nege s kliničnim usposabljanjem : opisna raziskavaAnet Rožnik, Anika Božič, Mirko Prosen, Sabina Ličen, 2022, izvirni znanstveni članek Povzetek: Uvod: Na kliničnem usposabljanju ima podpora kliničnih mentorjev ključno vlogo pri zadovoljstvu študentov. Namen raziskave je bil raziskati zadovoljstvo študentov zdravstvene nege s kliničnim usposabljanjem in oceniti stopnjo podpore, ki so je bili deležni. Metode: Uporabljena je bila kvantitativna neeksperimentalna metoda empiričnega raziskovanja. Instrument raziskave je bil vprašalnik zaprtega tipa (CLEI-19) z 19 trditvami. Raziskava je potekala na priložnostnem vzorcu študentov dodiplomskega študijskega programa zdravstvene nege (n = 106) ene izmed fakultet v Sloveniji. Pri statistični analizi podatkov sta bili uporabljeni deskriptivna ter interferenčna statistika (Mann- Whitneyjev U-test). Rezultati: Rezultati kažejo zadovoljstvo študentov zdravstvene nege s kliničnim usposabljanjem (x = 3,55, s = 1,064, p < 0,001) in zaznano podporo kliničnih mentorjev (x = 3,70, s = 0,856, p < 0,001). Med študenti zdravstvene nege ni opaziti statistično pomembnih razlik med spoloma, načinoma študija in letnikoma študija (p > 0,05) tako v povezavi z zadovoljstvom z zadnjim kliničnim usposabljanjem kot z zaznano podporo kliničnega mentorja. Diskusija in zaključek: Študenti izkazujejo zadovoljstvo s kliničnim usposabljanjem in med njegovim izvajanjem občutijo podporo kliničnega mentorja. Z namenom ohranjanja tovrstne kakovosti klinične izkušnje in njene nadgradnje bi bilo smiselno v usposabljanje kliničnih mentorjev vključiti več vsebin o mentorskih kompetencah, ki bi izboljšale zadovoljstvo študentov s kliničnim usposabljanjem in povečale podporo mentorjev.
Ključne besede: izkušnje, podpora, klinični mentorji, praktično usposabljanje, izobraževanje
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 392; Prenosov: 194
Povezava na datoteko
Gradivo ima več datotek! Več... |
10. |
