1. Sistem za upravljanje digitalnih filmskih in avdiovizualnih vsebin ter njihova dostopnost - filmski in avdio-videoarhivVladimir Torov, 2018, strokovni članek Povzetek: Slovenski filmski arhiv pri Arhivu Republike Slovenije (v nadaljevanju: ARS/SFA) prevzema filmsko in avdiovizualno (dalje: AV) arhivsko gradivo v skladu z arhivsko zakonodajo. Producenti izročajo arhivsko gradivo v formatih in oblikah, ki jih Arhiv RS določi kot primerne formate za dolgoročno hrambo. V ta namen ARS/SFA pripravil določene standarde, orodja in postopke, ki nam bodo omogočali prevzem, preverbo, obravnavo, dosegljivost in hrambo prevzetega gradiva ter vzpostavitev celotnega sistema. Avtor predstavlja nekatere izzive, procese ter osnove, potrebne za vzpostavitev sistema za upravljanje ter dostopanje do digitalnih filmskih in AV-vsebin arhivskega gradiva, ki bo temelj za obravnavo ter shranjevanje takšnega gradiva v Arhivu RS. Tako bomo pregledali osnovo sistemov MAM (Media Asset Management), formata Digital Cinema, različnih video formatov ter način obravnave in hranjenja le-teh.
Ključne besede: filmski ter avdiovizualni digitalni arhiv, Digital Cinema, upravljanje z digitalnim gradivom, Media Asset Management, arhivski video formati
Objavljeno v DiRROS: 07.08.2026; Ogledov: 40; Prenosov: 27
 Celotno besedilo (1,14 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Izzivi arhiviranja gradiva iz informacijskega sistema za upravljanje z dokumenti (ISUD) v javni upravi z vidika arhivistaŽiga Koncilija, 2023, izvirni znanstveni članek Povzetek: Informacijski sistemi za upravljanje z dokumenti (krajše ISUD) predstavljajo enega izmed ključnih informacijskih sistemov vsake organizacije, saj z njimi upravljajo s svojim dokumentarnim gradivom skozi njihov celoten življenjski cikel, od nastanka do arhiviranja. Pravilnik o pisarniškem poslovanju, ki je stopil v veljavo 1989, prvič omenja vodenje evidenc dokumentarnega gradiva v elektronski obliki, kar ne nazadnje predstavlja osnovo za začetek razvoja in kasnejšega postopnega uvajanja dokumentnih sistemov v javni upravi. Dobrih let 30 let kasneje postajajo zahteve po sistemsko urejenem izročanju tovrstnega arhivskega gradiva pristojnim arhivom, oz. v slovenski elektronski arhiv, postopoma vedno glasnejše. Avtor v prispevku raziskuje okvire postopka arhiviranja gradiva iz ISUD, ob tem pa opozarja na številne izzive, ki nas čakajo pri praktičnem prevzemanju.
Ključne besede: informacijski sistem za upravljanje z dokumenti, slovenski elektronski arhiv, arhivsko gradivo v digitalni obliki, prevzemanje
Objavljeno v DiRROS: 05.08.2026; Ogledov: 63; Prenosov: 33
Celotno besedilo (770,22 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Priprava predloga metodologije in navodil za presojo vpliva posega na stanje morskih voda : poročilo o izvedenem delu, Razvoj koncepta metodologije za presojo vplivov različnih posegov na stanje morskih vodaKatja Klančnik Židan, Vesna Flander-Putrle, Barbara Debeljak, Helena Caserman, Branko Čermelj, Martina Orlando-Bonaca, Janja Francé, Andreja Ramšak, Martin Vodopivec, Domen Trkov, končno poročilo o rezultatih raziskav Ključne besede: upravljanje z vodami, biološki elementi kakovosti, stanje, morje, predpisi
Objavljeno v DiRROS: 10.07.2026; Ogledov: 178; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. Starodavni in prvobitni bukovi gozdovi Karpatov in drugih delov EvropePolona Zakrajšek, Miha Varga, 2025, strokovni članek Povzetek: Starodavni in prvobitni bukovi gozdovi na Unescovem seznamu svetovne dediščine predstavljajo najkompleksnejše serijsko in transnacionalno območje, ki obsega 93 enot v 51 zavarovanih območjih v 18 evropskih državah. Zaščita temelji na ohranjenih ekoloških in bioloških procesih, povezanih z razvojem ekosistemov, kot so sukcesija, dolgoročna dinamika in referenčna stanja gozdov brez človekovega vpliva. Upravljanje zahteva usklajeno sodelovanje držav pogodbenic s skupnimi cilji varstva, raziskovanja ter trajnostnega upravljanja dediščine. V Sloveniji sta vključeni enoti Krokar in Snežnik.
Ključne besede: svetovna naravna dediščina, bukovi gozdovi, varstvo okolja, zavarovana območja, transnacionalno upravljanje, UNESCO, Krokar (pragozd), Snežnik
Objavljeno v DiRROS: 06.07.2026; Ogledov: 194; Prenosov: 167
Celotno besedilo (523,75 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. Izzivi in ukrepi zavarovanih območij na področju mobilnosti v SlovenijiMaruša Goluža, Matej Gabrovec, Aleš Smrekar, Jernej Tiran, 2025, strokovni članek Povzetek: Zavarovana območja v Sloveniji so vse bolj obremenjena s prometom, ki ogroža naravne vrednote in slabša kakovost življenja prebivalcev. Celovitega pregleda izzivov in ukrepov zavarovanih območij na področju mobilnosti še ni bilo narejenega. Pregled upravljavskih načrtov in rezultati spletne ankete z deležniki kažejo, da zavarovana območja številnih izzivov ne morejo razreševati sama, ampak je nujno sodelovanje občin, upravljavcev in pristojnih državnih institucij. Prispevek ponuja konceptualni in praktični okvir za trajnostno upravljanje prometa na zavarovanih območjih.
Ključne besede: prometna dostopnost, trajnostna mobilnost, javni potniški promet, trajnostni turizem, zavarovana območja, upravljanje, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 06.07.2026; Ogledov: 211; Prenosov: 140
Celotno besedilo (425,39 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
6. Analiza delovanja kopice in napadov dvojne sprostitveDomen Breznik, Mark Novak, Matevž Pesek, 2026, strokovni članek Ključne besede: dvojna sprostitev, napad, kopica, upravljanje pomnilnika, koši, arene
Objavljeno v DiRROS: 09.06.2026; Ogledov: 256; Prenosov: 151
Celotno besedilo (3,99 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
7. Algoritmi za pogajalsko mizo : primerjalni pregled prvih pristopov k urejanju UI v kolektivnih dogovorihValentina Franca, 2026, izvirni znanstveni članek Povzetek: Članek obravnava vključenost umetne inteligence in algoritemskega upravljanja v slovenske kolektivne dogovore ter jo analizira v primerjavi z naprednejšimi evropskimi praksami. Analiza pokaže, da to področje v Sloveniji za zdaj ostaja v veliki meri normativno neurejeno, s čimer se poglablja asimetrija moči na delovnem mestu. V tem okviru članek opozarja na potrebo po sistematičnejšem in bolj proaktivnem vključevanju teh vprašanj v socialni dialog in kolektivne dogovore ter izpostavlja primerjalno pravne rešitve kot potencialno izhodišče za razvoj ustreznejših regulativnih pristopov.
Ključne besede: umetna inteligenca, algoritemsko upravljanje, socialni dialog, kolektivna pogajanja, sindikati, delodajalska združenja
Objavljeno v DiRROS: 05.06.2026; Ogledov: 215; Prenosov: 97
Celotno besedilo (174,37 KB) |
8. Ugotavljanje pravilnega zaposlitvenega statusa : primer platformnega delaAljoša Polajžar, 2026, izvirni znanstveni članek Povzetek: Avtor obravnava vsebino in pomen novejšega primerjalnopravnega sodnega primera določitve zaposlitvenega statusa dostavljavcev, ki opravljajo delo prek platforme za dostavo Wolt. Finsko Vrhovno upravno sodišče je sicer ugotovilo, da je imelo delo dostavljavcev številne značilnosti, ki so bile običajno povezane s samostojnimi podjetniki - vendar pa so bili v predmetni zadevi kljub temu izpolnjeni vsi elementi delovnega razmerja po finski zakonodaji. Predmetna odločitev je lahko potencialno pomembna tudi za slovenski pravni red - tako v luči implementacije Direktive o platformnem delu kakor tudi pri morebitnih bodočih sodnih primerih.
Ključne besede: platformno delo, platformni delavci, algoritemsko upravljanje, pojem delavca, delovno razmerje
Objavljeno v DiRROS: 05.06.2026; Ogledov: 185; Prenosov: 90
Celotno besedilo (120,00 KB) |
9. Pravni vidiki uporabe umetne inteligence v delovnih razmerjih - Uredba (EU) 2024/1689 o določitvi harmoniziranih pravil o umetni inteligenci in slovenski zakon o izvajanju uredbeDamjan Mašera, 2026, izvirni znanstveni članek Povzetek: Prispevek analizira uporabo umetne inteligence pri zaposlovanju in urejanju delovnih razmerij. Akt o UI kadrovske sisteme uvršča med visokotvegane, zato morajo delodajalci kot njihovi uporabniki spoštovati vrsto strogih tehničnih in organizacijskih obveznosti. Slovenija je z ZIUDHPUI prilagodila nacionalni pravni red zahtevam evropske uredbe in določila pristojne organe za nadzor ter (stroge) prekrškovne sankcije.
Ključne besede: umetna inteligenca, delovna razmerja, Akt o UI, visokotvegani sistemi, zaposlovanje in upravljanje delavcev, diskriminacija, transparentnost, človeški nadzor, ZIUDHPUI
Objavljeno v DiRROS: 10.04.2026; Ogledov: 487; Prenosov: 167
Celotno besedilo (157,34 KB) |
10. Ohranjanje, razdiranje, vzpostavljanje : upravljanje sožitja med solinarstvom, varstvom narave in kulturno dediščino v Sečoveljskih solinahJerneja Penca, Matjaž Kljun, 2026, objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci Ključne besede: solinarstvo, upravljanje prostora, kulturna dediščina, varstvo narave, človek, okolje, Sečoveljske soline
Objavljeno v DiRROS: 25.03.2026; Ogledov: 320; Prenosov: 207
Celotno besedilo (581,98 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
