Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "ključne besede" (tujerodne vrste) .

21 - 29 / 29
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
21.
Azijski sršen (Vespa velutina)
Maarten De Groot, 2018, strokovni članek

Ključne besede: tujerodne vrste, azijski sršeni, Vespa velutina, razširjenost, žuželke
Objavljeno v DiRROS: 10.11.2018; Ogledov: 2857; Prenosov: 755
.pdf Celotno besedilo (161,25 KB)

22.
Ambrozijski podlubnik (Xylosandrus germanus)
Tine Hauptman, Roman Pavlin, Maja Jurc, 2018, strokovni članek

Ključne besede: poškodbe in varstvo gozdov, tujerodne vrste, ambrozijski podlubniki, Xylosandrus germanus
Objavljeno v DiRROS: 20.06.2018; Ogledov: 3424; Prenosov: 743
.pdf Celotno besedilo (160,49 KB)

23.
24.
Črni vejni lesar (Xylosandrus compactus)
Andreja Kavčič, 2018, strokovni članek

Ključne besede: poškodbe in varstvo gozdov, odmiranje dreves, tujerodne živalske vrste, črni vejni lesar, Xylosandrus compactus, podlubniki
Objavljeno v DiRROS: 16.04.2018; Ogledov: 3125; Prenosov: 762
.pdf Celotno besedilo (157,58 KB)

25.
Sedanje stanje razširjenosti robinije (Robinia pseudoacacia L.) v Sloveniji in napovedi za prihodnost
Lado Kutnar, Andrej Kobler, 2013, izvirni znanstveni članek

Povzetek: V raziskavi smo ugotavljali lesno zalogo robinije (Robinia pseudoacacia L.) in njen delež v gozdovih Slovenije. Poleg tega smo z uporabo empiričnega modela in scenarijev podnebnih sprememb napovedali njeno pojavljanje in delež v prihodnost. Robinija je trenutno najbolj pogosta tujerodna drevesna vrsta v naših gozdovih. Sedanja lesna zaloga robinije dosega okoli 0,6 % celotne lesne zaloge naših gozdov. Najpogostejša je v gozdovih GGO Murska Sobota in Kraškega GGO. Ob uresničitvi scenarijev podnebnih sprememb, ki vsi predvidevajo povečanje povprečnih temperatur zraka v prihodnosti, se bo delež lesne zaloge robinije postopoma še povečeval na vzhodnem in severovzhodnem ter jugozahodnem delu Slovenije. Večji delež lahko pričakujemo tudi v nižinskem in gričevnem delu osrednje Slovenije. Po napovedih modela bi se lahko lesna zaloga robinije do konca stoletja najmanj podvojila glede na današnje stanje. Ob uresničitvi scenarijev podnebnih sprememb bi se gozdarstvo srečevalo še z večjimi težavami, povezanimi s to invazivno tujerodno drevesno vrsto. Ob doslednejšem uresničevanju konceptov sonaravnega gozdarstva bomo morali na čim bolj optimalen način usklajevati med nezaželenostjo te invazivne tujerodne vrste in njenimi številnimi koristmi ter interesi lastnikov.
Ključne besede: tujerodne vrste, invazivne vrste, lesna zaloga, Robinia pseudoacacia, robinja, podnebne spremembe, napovedi, modeli, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4997; Prenosov: 2338
.pdf Celotno besedilo (828,50 KB)

26.
27.
Tema Lepljenje lesa : podtema (naloga) Struktura tehnike lepljenja lesa v lesni industriji Slovenije
Rudolf Cividini, Mira Kuhar, 1965, elaborat, predštudija, študija

Ključne besede: lepljenje lesa, tujerodne vrste, drevesne vrste, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 2794; Prenosov: 691
.pdf Celotno besedilo (1,85 MB)

28.
Rast tujih iglavcev v Sloveniji (zelena duglazija, zeleni bor, pacipresa, sitka) : tema 5.02
Martin Čokl, 1965, elaborat, predštudija, študija

Ključne besede: iglavci, tujerodne vrste, drevesne vrste, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 3070; Prenosov: 795
.pdf Celotno besedilo (7,26 MB)

29.
Nekateri ukrepi za omejevanje širjenja visokega pajesena (Ailanthus altissima (Mill.) Swingle) in smernice za gozdnogojitveno ukrepanje ob vdoru potencialno invazivnih tujerodnih drevesnih vrst v ohranjene gozdove v Sloveniji
Dušan Roženbergar, Thomas Andrew Nagel, Blaž Urbas, Lena Marion, Robert Brus, 2017, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Visoki pajesen je ena bolj razširjenih tujerodnih drevesnih vrst v Sloveniji. Najpogosteje se razrašča zunaj gozda, včasih pa ga najdemo tudi v gozdnem prostoru. V naših gozdovih je kemično zatiranje prepovedano, zato smo preizkusili tri vrste mehanskega zatiranja te vrste. Najuspešnejša metoda je bila puljenje celotnih osebkov, najmanj pa lomljenje enoletnih poganjkov. Mehansko zatiranje je najučinkovitejše, če ga kombiniramo z drugimi ukrepi, kot so: malopovršinsko pomlajevanje, skrb za polnilno plast, uporaba gozdnogojitvenih sistemov, ki pospešujejo vrstno in strukturno pestrost sestojev ter pospeševanje in sajenje hitrorastočih, rastišču primernih domorodnih vrst.
Ključne besede: Ailanthus altissima (Mill.) Swingle, tehnike odstranjevanja, visoki pajesen, gojenje gozdov, invazivne tujerodne drevesne vrste, smernice, gospodarjenje z gozdovi
Objavljeno v DiRROS: 23.02.2017; Ogledov: 5404; Prenosov: 1044
.pdf Celotno besedilo (2,88 MB)

Iskanje izvedeno v 0.2 sek.
Na vrh