1. Ohranjanje biotske raznovrstnosti : študijska gradiva pri predmetu Ohranjanje biotske raznovrstnosti (5 vsebinskih sklopov)Lado Kutnar, 2024, drugo učno gradivo Ključne besede: biotska raznovrstnost, ohranitvena biologija, izumiranje vrst, ravni biotske raznovrstnosti, genetska pestrost, vrstna pestrost, ekosistemska in krajinska pestrost, dejavniki ogrožanja, onesnaženje okolja, invazivne tujerodne vrste, podnebne spremembe, degradacija habitatov, fragmentacija habitatov, mehanizmi ohranjanja biotske raznovrstnosti, rdeči seznam vrst, zavarovane vrste, Natura 2000, Slovenija Objavljeno v DiRROS: 03.04.2024; Ogledov: 105; Prenosov: 0 |
2. Zakonodaja in pravni okviri gojenja tujerodnih drevesnih vrst v gozdovih SlovenijePia Caroline Adamič, Robert Brus, Kristjan Jarni, 2022, pregledni znanstveni članek Povzetek: Namen raziskave je bil pregled zakonodaje in pravnih okvirjev gojenja tujerodnih drevesnih vrst v slovenskih gozdovih. Na ravni Evropske unije je za uvedbo, uporabo in gospodarjenje s tujerodnimi drevesi pomembnih več pravnih instrumentov, npr. Direktiva Sveta o trženju gozdnega reprodukcijskega materiala, Habitatna direktiva, Uredba o preprečevanju in obvladovanju vnosa in širjenja invazivnih tujerodnih vrst. V slovenski zakonodaji področje njihovega vnosa in potencialnega vpliva ureja predvsem Zakon o ohranjanju narave, pomembni pa so še Uredba o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000), Zakon o gozdovih, Zakon o gozdnem reprodukcijskem materialu, Pravilnik o določitvi provenienčnih območij, Uredba o zavarovanih prosto živečih rastlinskih vrstah. Iz pravnih aktov izhaja, da za opravljanje gozdarske dejavnosti gojenje tujerodnih dreves v Sloveniji ni prepovedano, doselitev tujerodnih vrst je načeloma dovoljena, za vnos novih tujerodnih vrst pa je potreben ustrezen postopek, ki vključuje presojo vplivov na okolje, odobri pa ga pristojni minister. Slovenska zakonodaja tako ponuja možnosti za gojenje določenih tujerodnih drevesnih vrst, ki bi lahko bile zaradi boljše odpornosti proti biotskim in abiotskim dejavnikom ključne pri prilagajanju gozdov na podnebne spremembe, hkrati pa so zaradi hitre rasti in kakovostnega lesa gospodarsko zanimive. Ključne besede: tujerodne drevesne vrste, zakonodaja, gozdni nasadi, gojenja tujerodnih vrst Objavljeno v DiRROS: 28.10.2022; Ogledov: 1546; Prenosov: 672 Celotno besedilo (1,88 MB) |
3. Gospodarjenje s tujerodnimi drevesnimi vrstami v urbanem prostoru alpskega prostoraAjša Alagić, Aleksander Marinšek, Ana Dolenc, Andrey Krasovskiy, Anica Simčič, Anja M. Bindewald, Anja Müller-Meißner, Bénédicte Baxerres, Claudia Cocozza, Debojyoti Chakraborty, Janez Kermavnar, Lado Kutnar, Simon Zidar, Tina Trampuš, Živa Bobič Červek, 2022, slovar, enciklopedija, leksikon, priročnik, atlas, zemljevid Ključne besede: tujerodne drevesne vrste, Alpe, invazivne drevesne vrste, gospodarjenje z gozdovi, podnebne spremembe, urbani prostor Objavljeno v DiRROS: 12.08.2022; Ogledov: 1161; Prenosov: 261 Celotno besedilo (4,27 MB) |
4. Gospodarjenje s tujerodnimi drevesnimi vrstami v gozdovih alpskega prostoraSonia Abluton, Ajša Alagić, Bénédicte Baxerres, Frédéric Berger, Anja M. Bindewald, Sylvain Bouquet, Martin Braun, Giuseppe Brundu, Patricia Detry, Freya-Isabel Georges, Janez Kermavnar, Lado Kutnar, Aleksander Marinšek, Anica Simčič, Simon Zidar, 2022, slovar, enciklopedija, leksikon, priročnik, atlas, zemljevid Ključne besede: tujerodne drevesne vrste, Alpe, invazivne drevesne vrste, gospodarjenje z gozdovi, podnebne spremembe Objavljeno v DiRROS: 12.08.2022; Ogledov: 1095; Prenosov: 240 Celotno besedilo (3,25 MB) |
5. Priročnik za prepoznavanje tujerodnih drevesnih vrst v alpskem prostoruAjša Alagić, Bénédicte Baxerres, Frédéric Berger, Anja M. Bindewald, Sylvain Bouquet, Giuseppe Brundu, Debojyoti Chakraborty, Patricia Detry, Freya-Isabel Georges, Quentin Guillory, Janez Kermavnar, Lado Kutnar, Katharina Lapin, Aleksander Marinšek, Eric Mermin, Anja Müller-Meißner, Janine Oettel, Anica Simčič, Simon Zidar, 2022, slovar, enciklopedija, leksikon, priročnik, atlas, zemljevid Ključne besede: tujerodne drevesne vrste, Alpe, invazivne drevesne vrste Objavljeno v DiRROS: 12.08.2022; Ogledov: 1233; Prenosov: 398 Celotno besedilo (19,49 MB) |
6. Tveganja, koristi in upravljanje s tujerodnimi drevesnimi vrstami v alpskem prostoru : rezultati spletne anketeAnica Simčič, Ajša Alagić, Janez Kermavnar, Lado Kutnar, Simon Zidar, Aleksander Marinšek, 2022, izvirni znanstveni članek Povzetek: Prispevek predstavlja mnenja in poznavanje tujerodnih drevesnih vrst (TDV) deležnikov, ki pri svojem delu prihajajo v stik s TDV v gozdnih, urbanih in periurbanih območjih v Sloveniji. Mnenja smo pridobili s spletno anketo v letu 2020, ki je bila v okviru projekta ALPTREES del raziskave v vsaki od petih partnerskih držav (Slovenija, Avstrija, Nemčija, Italija in Francija) alpskega prostora. Analizirali smo odgovore slovenskih deležnikov in tako pridobili informacije o poznavanju, dojemanju in odnosu deležnikov do TDV. S spletnim anketiranjem smo dobili odgovore na vprašanja 120 posameznikov. Z analizo odgovorov smo ugotovili, da večina anketirancev prepoznava TDV in invazivne tujerodne drevesne vrste (ITDV) v Sloveniji. Na splošno anketiranci menijo, da TDV prinašajo tveganje v alpski prostor. Anketiranci so kot najbolj razširjene TDV ocenili robinijo (Robinia pseudoacacia), veliki pajesen (Ailanthus altissima), pavlovnijo (Paulownia tomentosa), navadno ameriško duglazijo (Pseudotsuga menziesii), rdeči hrast (Quercus rubra) in zeleni bor (Pinus strobus). Med najbolj invazivne TDV uvrščajo robinijo, veliki pajesen, pavlovnijo, octovec (Rhus typhina) in ameriški javor oz. negundovec (Acer negundo). Slaba polovica anketirancev je izrazila srednje veliko zaskrbljenost glede vpliva ITDV, kar četrtina vprašanih pa je zaradi TDV zelo zaskrbljena. Ključne besede: tujerodne drevesne vrste, invazivne tujerodne drevesne vrste, alpski prostor, upravljanje, tveganje Objavljeno v DiRROS: 08.03.2022; Ogledov: 985; Prenosov: 302 Celotno besedilo (431,99 KB) |
7. Az erdőgazdálkodás perspektívái védett ártéri erdőkben2021, slovar, enciklopedija, leksikon, priročnik, atlas, zemljevid Ključne besede: poplavni gozdovi, gospodarjenje z gozdovi, trajnostno gozdarstvo, ogroženost, gozdni ekosistemi, habitatni tipi, obnova, genski viri, reprodukcijski material, biološka raznovrstnost, divjad, tujerodne vrste, rastlinske bolezni, rastlinski škodljivci, drevesne vrste Objavljeno v DiRROS: 03.01.2022; Ogledov: 1195; Prenosov: 664 Celotno besedilo (79,72 MB) Gradivo ima več datotek! Več... |
8. Učinki usposabljanj za sistem za zgodnje obveščanje in hitro odzivanje (ZOHO) na tujerodne vrste v slovenskih gozdovihBoris Rantaša, Andreja Gregorič, Lidija Turk, Marija Kolšek, Maarten De Groot, Andrej Verlič, Simon Zidar, Andreja Kavčič, Nikica Ogris, Lado Kutnar, Aleksander Marinšek, Barbara Piškur, Dušan Jurc, Janez Kermavnar, Špela Jagodic, Jana Kus Veenvliet, Judita Malovrh, 2021, strokovni članek Povzetek: Prepoznavanje invazivnih tujerodnih vrst (ITV) na terenu in hiter odziv na nove najdbe ITV v gozdovih sta med ključnimi izzivi gozdarske stroke. Z namenom krepitve zmogljivosti za zgodnje zaznavanje tujerodnih vrst v gozdovih je bilo v okviru projekta Osveščanje, usposabljanje in ukrepanje za invazivne tujerodne vrste v gozdu (LIFE ARTEMIS), ki je potekal v letih 2016-2020, 33 izobraževanj po Sloveniji in eno v tujini. Skupno se je izobraževanj udeležilo 1.059 udeležencev. Izobraževanja so bila izvedena za izvajalce usposabljanj, strokovnjake, lastnike gozdov, prostovoljce in zaposlene v podjetjih, povezanih z gozdom. Izobraževalni cilji usposabljanj so bili doseženi. Analiza samoocenjevalnih vprašalnikov udeležencev izobraževanj je pokazala, da so bili pred usposabljanjem malo do srednje usposobljeni, po usposabljanju pa srednje do dobro. Pred usposabljanjem je manj kot polovica anketirancev vedela, kako se odzvati, ko opazijo ITV v gozdu. Po usposabljanju pa je to vedelo več kot 90 % anketiranih. Po usposabljanju za prenos sistema za zgodnje obveščanje in hitro odzivanje (ZOHO) v druge evropske države je več kot 80 % anketiranih odgovorilo, da so se naučili nekaj novega o ITV, 79 % anketiranih pa si želi tudi v prihodnje sodelovati v sistemu ZOHO. Udeleženci si v prihodnje želijo predvsem dodatnih znanj na področju prepoznavanja ITV ter več terenskih izobraževanj. V prispevku predstavljamo rezultate spremljanja uspešnosti usposabljanj in razpravo o morebitni potrebi po dodatnih usposabljanjih na področju obveščanja in hitrega odzivanja za tujerodne vrste v gozdnem prostoru. Ključne besede: izobraževanje, invazivke, invazivne tujerodne vrste, sistem za zgodnje obveščanje in hitro odzivanje, anketiranje ciljnih skupin, gozdovi, Slovenija Objavljeno v DiRROS: 26.10.2021; Ogledov: 1232; Prenosov: 354 Celotno besedilo (582,71 KB) |
9. |
10. Terenski priročnik za prepoznavanje tujerodnih vrst v gozdovihLado Kutnar, Aleksander Marinšek, Jana Kus Veenvliet, Dušan Jurc, Nikica Ogris, Andreja Kavčič, Maarten De Groot, Katarina Flajšman, Paul Veenvliet, 2017, slovar, enciklopedija, leksikon, priročnik, atlas, zemljevid Ključne besede: tujerodne rastline, tujerodne živali, invazivne tujerodne vrste, rastlinska morfologija, habitati, status, podobne vrste, albumi Objavljeno v DiRROS: 15.06.2021; Ogledov: 912; Prenosov: 602 Celotno besedilo (21,22 MB) Gradivo ima več datotek! Več... |