1. Primerjava pravilnosti izračunov zdravil v zdravstveni negi med tradicionalnimi metodami in uporabo mobilne aplikacijeTina Gogova, Alen Lončar, Marija Milavec Kapun, 2026, izvirni znanstveni članek Povzetek: Uvod: Preračunavanje odmerkov in hitrosti pretoka zdravil je ključni del zdravstvene nege, ki neposredno vpliva na varnost zdravljenja in zdravje pacientov. Strokovne ocene kažejo, da so izračuni v zdravstveni negi natančni v 60–90 % primerov. Digitalna tehnologija ponuja velik potencial za zmanjšanje napak pri izračunih zdravil. Namen raziskave je bil ugotoviti vpliv uporabe mobilne aplikacije NurseCal na natančnost in hitrost izračunov odmerkov zdravil pri študentih zdravstvene nege v primerjavi s klasično tehniko računanja. Metode: Uporabljena je bila kvantitativna metoda raziskovanja s kvazieksperimentalnim raziskovalnim načrtom z neekvivalentno kontrolno skupino in brez predtestiranja. Aprila 2022 je bil med študenti drugega in tretjega letnika zdravstvene nege (n = 198) izveden eksperiment z mobilno aplikacijo NurseCal. Kontrolna skupina je rešila sedem izračunov brez aplikacije, eksperimentalna skupina pa je za te izračune uporabila aplikacijo. Za statistično analizo podatkov pri primerjavi dveh neodvisnih skupin smo uporabili Shapiro-Wilkov test ter neparametrični Mann-Whitneyjev U-test.Rezultati: Študenti, ki so uporabljali mobilno aplikacijo NurseCal, so rezultat dosegli hitreje (U = 619, p = 0,001). Ugotovljene so bile statistično pomembne razlike v pravilnosti izračunov (U = 7372, p < 0,001). Diskusija in zaključek: Z raziskavo smo potrdili uporabnost mobilne aplikacije NurseCal za izračun odmerkov in hitrosti pretoka zdravil s strani študentov. S tem bi lahko zmanjšali število napak. Možnost uporabe obstaja tako v izobraževalni kot zdravstveni dejavnosti, vendar bi bilo njeno uporabo v klinični praksi smiselno predhodno raziskati še na drugih populacijah in večjih vzorcih
Ključne besede: izobraževanje, digitalna tehnologija, zdravstvena nega, varnostni odklon, matematične spretnosti
Objavljeno v DiRROS: 07.06.2026; Ogledov: 29; Prenosov: 20
 Celotno besedilo (250,95 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Telezdravstvene storitve in njihova uporaba na področju duševnega zdravja : pregled literatureJure Rašić, Aleš Zajc, 2026, pregledni znanstveni članek Povzetek: Uvod: Telezdravstvene storitve so se v medicini močno razširile zlasti med pandemijo covida-19. Namen pregleda literature je bil raziskati dosedanje ugotovitve o telezdravstvu in njegovo uporabo na področju duševnega zdravja. Metode: Uporabljen je bil integrativni pregled literature. V analizo so bili vključeni znanstveni članki, objavljeni med letoma 2010 in 2025, v bazah Medline, PubMed, CINAHL, Google Scholar in Elsevier. Uporabljeni so bili iskalni nizi v slovenskem in angleškem jeziku. Potek iskanja je prikazan v diagramu PRISMA. Za obdelavo podatkov je bila uporabljena deskriptivna vsebinska analiza z oblikovanjem tematskih skupin. Članki so bili ovrednoteni po hierarhiji dokazov, metodološka kakovost pa ocenjena z orodjema MMAT in AMSTAR 2. V končno analizo je bilo vključenih petnajst člankov.Rezultati: Na podlagi analize vključenih virov sta bili oblikovani dve vsebinski kategoriji: (1) vloga medicinskih sester pri izvajanju telemedicine v duševnem zdravju in (2) uporabnost telemedicinskih storitev v duševnem zdravju. Rezultati kažejo na izrazito povečanje rabe telezdravstvenih storitev, posebej v času covida-19, hkrati pa opozarjajo na določene pomanjkljivosti. Diskusija in zaključek: Telezdravstvene storitve na področju duševnega zdravja so postale nepogrešljiv del sodobne zdravstvene oskrbe. Medicinske sestre pomembno prispevajo k varni in kakovostni obravnavi pacientov na daljavo. Identificirani so bili izzivi, ki vplivajo na izvajanje telezdravstvenih storitev. Ugotovitve kažejo na potrebo po nadaljnjih raziskavah, usmerjenih v krepitev kompetenc medicinskih sester in izboljšanje digitalne podpore v klinični praksi.
Ključne besede: medicinska sestra, dostopnost storitev, telepsihiatrija, telemedicina, tehnologija
Objavljeno v DiRROS: 07.06.2026; Ogledov: 23; Prenosov: 21
Celotno besedilo (213,69 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. D5.2. : final LCA and LCCA analyses reportDavor Kvočka, 2024, elaborat, predštudija, študija Povzetek: LCA and LCCA of the optimised process for QC alloy.
Ključne besede: HPDC technology, metal industry, aluminium alloy, LCA, sustainability, HPDC tehnologija, kovinska industrija, aluminijeva zlitina, LCA, trajnostnost
Objavljeno v DiRROS: 14.04.2026; Ogledov: 188; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. Izzivi uporabe visoko-pretočnega sekvenciranja (HTS) za rutinsko diagnostiko viroidovTanja Guček, Sebastjan Radišek, 2025, pregledni znanstveni članek Povzetek: Viroidne bolezni predstavljajo nenehno grožnjo svetovnemu kmetijstvu, saj lahko ti majhni in strukturno preprosti patogeni okužijo širok spekter gospodarsko pomembnih rastlin. Učinkovito preprečevanje in obvladovanje viroidnih okužb zato zahteva diagnostične pristope, ki omogočajo zanesljivo, občutljivo in specifično identifikacijo povzročiteljev bolezni. Z razvojem biokemije in molekularne biologije se je v zadnjih letih izboljšala občutljivost in specifičnost številnih diagnostičnih metod. Z zniževanjem stroškov sekvenciranja in večjo dostopnostjo se zelo hitro povečuje zanimanje za uporabo tehnologij visokopretočnega sekvenciranja (HTS) v rutinski rastlinski diagnostiki. Kljub velikemu potencialu HTS pa uvedba teh tehnologij v laboratorijsko prakso ostaja zahtevna. Med ključne izzive sodijo izbira ustrezne sekvenčne platforme in laboratorijskih protokolov, uporaba primernih bioinformacijskih orodij, zagotavljanje strokovno usposobljenega kadra ter vzpostavitev ustrezne računalniške infrastrukture. Čeprav so že oblikovani določeni standardi in smernice za uporabo HTS, ti zaradi specifičnih potreb laboratorijev niso univerzalno uporabni. Pregledni članek obravnava ključne vidike različnih pristopov HTS, njihove prednosti in omejitve ter prikazuje njihovo uporabnost na primeru diagnostike viroidnih bolezni.
Ključne besede: diagnostika, visoko-pretočno sekvenciranje (HTS), nanopore tehnologija (ONT), bioinformatika, viroidi
Objavljeno v DiRROS: 26.02.2026; Ogledov: 339; Prenosov: 285
Celotno besedilo (419,37 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. Uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije med študenti zdravstvene nege v času študijaSabina Ličen, 2013, izvirni znanstveni članek Povzetek: Uvod: Na področju izobraževanja za zdravstveno nego se danes srečujemo s študenti, ki pripadajo generaciji, ki celo življenje živi obdana z informacijsko tehnologijo. Namen raziskave je bil ugotoviti, v kolikšni meri študentje zdravstvene nege informacijsko-komunikacijsko tehnologijo uporabljajo v učne namene. Metode: Raziskava je temeljila na deskriptivni in neeksperimentalni metodi. Instrument raziskave je bil vprašalnik zaprtega tipa s 55 vprašanji. Vprašalnik je bil zmerno zanesljiv (Cronbachov koeficient alfa = 0,7). Raziskava je potekala na namenskem vzorcu študentov dodiplomskega študijskega programa zdravstvene nege (n = 110) Fakultete za vedeo zdravju Univerze na Primorskem od januarja do aprila 2012. Podatki so bili obdelani na podlagi deskriptivne, bivariatne in multivariatne statistike. Rezultati: Anketiranci informacijsko-komunikacijsko tehnologijo največkrat uporabljajo za spletno prijavo na izpit, spremljanje ocen in dostop do elektronskega indeksa (n = 96) ter najmanj za pisanje zapiskov (n = 51). Menijo, da so njihove zmožnosti najboljše pri uporabi elektronske pošte (x = 2,86, s = 0,40) in uporabi programa za pripravo računalniške predstavitve (x = 2,72, s = 0,56) ter najmanj pri uporabi spletne bibliografske zbirke (x = 2,45, s = 0,61). Faktorski model je pri sklopu uporabnosti informacijsko-komunikacijske tehnologije med študijem podal pet faktorjev, s katerimi lahko pojasnimo 61,78 % variance (KMO = 0,74). Pri sklopu pomembnosti informacijsko-komunikacijska tehnologija med študijem je faktorski model podal tri faktorje, s katerimi lahko pojasnimo 63,24 % variance (KMO = 0,81). Diskusija in zaključek: Anketiranci med študijem informacijsko-komunikacijsko tehnologijo uporabljajo predvsem za logistične potrebe, kot so prijava na izpit ali dostop do elektronskega indeksa. Raziskava odpira novo raziskovalno vprašanje, zakaj je študentom kljub napredkom v informacijsko-komunikacijski tehnologiji tradicionalni način učenja bližji ter katera znanja in veščine so potrebna, da bi lahko informacijsko-komunikacijsko tehnologijo med študijem kar najbolje uporabljali.
Ključne besede: zdravstvena nega, izobraževanje, izobraževalna tehnologija, učenje
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 305; Prenosov: 0 |
6. |
7. |
8. Melnice iz Križank v vzhodnem predmestju EmoneDanica Mitrova, Manca Vinazza, 2025, izvirni znanstveni članek Povzetek: Prispevek obravnava rimskodobne keramične melnice, odkrite med arheološkimi izkopavanji leta 2018 na južnem delu kompleksa Križank v Ljubljani. Nepretrgana raba tega prostora od srednjega ali poznega avgustejskega obdobja do zatona organiziranega življenja v Emoni se kaže v enako širokem kronološkem razponu melnic. Študija je zasnovana na opazovanju operacijske sekvence izdelave posod; analizirali smo njihovo makroskopsko in mikroskopsko sestavo ter tehniko oblikovanja in jih tipokronološko ovrednotili. Opredelili smo osem tehnoloških skupin, ki jih primarno ločimo po odsotnosti ali prisotnosti glazure. Melnice brez glazure izhajajo z dveh proizvodnih območij, osrednjega ali tirenskega dela Italije in severne Italije. Dva lončarska žiga potrjujeta izdelavo v padskih delavnicah, njihove lokacije smo na podlagi izsledkov mineraloško-petrografske analize ožje zamejili. Glazirane melnice so najverjetneje prišle od drugod, a izvor ostaja negotov.
Ključne besede: Slovenija, Emona – vzhodno predmestje, Križanke, žigi, tehnologija, keramična petrografija, melnice
Objavljeno v DiRROS: 14.01.2026; Ogledov: 380; Prenosov: 220
Celotno besedilo (14,48 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
9. Mednarodna raziskava poučevanja in učenja TALIS 2024 : Poučevanje in učenje v Sloveniji in po svetu2025, končno poročilo o rezultatih raziskav Povzetek: Poročilo predstavlja rezultate mednarodne raziskave TALIS 2024, ki jo izvaja Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD). Osredotoča se na poučevanje in učenje v Sloveniji v primerjavi z drugimi izobraževalnimi sistemi, z empiričnimi podatki o učiteljih in ravnateljih na ravneh ISCED 1, 2 in 3 (prvo in drugo vzgojno-izobraževalno obdobje osnovne šole, tretje vzgojno-izobraževalno obdobje osnovne šole ter srednje šole). Podatki so zbrani anonimno in analizirani z uporabo reprezentativnih vzorcev, z mednarodnimi primerjavami in trendi od leta 2018. Dokument vključuje preglednice, prikaze in vire, namenjen pa je raziskovalcem, političnim odločevalcem ter strokovni javnosti.
Ključne besede: vzgoja in izobraževanje, mednarodne raziskave, pomanjkanje učiteljev, raznolikost učencev, razredi, večkulturnost, samoučinkovitost, posebne potrebe, učenci s posebnimi potrebami, prakse, vodenje razreda, preverjanje in ocenjevanje, socialno in čustveno učenje, digitalna orodja, umetna inteligenca, tehnologija, poklicna pot, poklicni dosežki, dejavniki stresa, prilagajanje, šolske reforme, disciplina, izobraževanje učiteljev, mentorstvo, usposabljanje, učni cilji, avtonomija, vodenje šole, sodelovanje učiteljev, profesionalni odnosi, ravnatelji, odnosi med učitelji in učenci, odnosi med učitelji in starši, kariera, status učiteljev
Objavljeno v DiRROS: 13.01.2026; Ogledov: 500; Prenosov: 373
Celotno besedilo (32,81 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
10. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju : digitalizacija vzgoje in izobraževanja - priložnosti in pasti2023, znanstvena monografija Povzetek: Pričujoča monografija z naslovom »Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: Digitalizacija vzgoje in izobraževanja – priložnosti in pasti« se osredotoča na kompleksne spremembe, ki jih prinaša digitalizacija ter vključevanje digitalnih tehnologij v izobraževalne procese, ter ponuja različne razmisleke ter poglede na ta proces, saj razčlenjuje večplastne razsežnosti te spremembe in preučuje zapleteno mrežo politik, ki jo podpirajo. Sestavljena je iz dveh delov, od katerih je vsak posvečen samostojnemu, a kljub temu prepletenemu vidiku te digitalne preobrazbe.
Ključne besede: digitalna tehnologija, digitalizacija v izobraževanju
Objavljeno v DiRROS: 24.09.2025; Ogledov: 833; Prenosov: 457
Celotno besedilo (5,82 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
