1. Sindrom izgorevanja pri zaposlenih v nujni medicinski pomočiNika Kugonič, 2013, strokovni članek Povzetek: Uvod: Zaposleni v nujni medicinski pomoči so v literaturi opredeljeni kot zelo tvegana skupina za doživljanje škodljivega stresa, ki ga najverjetneje povzroča splet številnih dejavnikov. Le-ti pomembno vplivajo na stopnjo stresa in posledično tudi na pojav sindroma izgorevanja. Namen raziskave je bil ugotoviti značilnosti telesnih, čustvenih in vedenjskih znakov pri zaposlenih v nujni medicinski pomoči, ki lahko kažejo na pojav izgorelosti. Metode: V raziskavo je bilo vključenih 60 naključno izbranih oseb obeh spolov, zaposlenih v štirih različnih enotah nujne medicinske pomoči v Republiki Sloveniji. Uporabljen je bil nestandardizirani vprašalnik, ki je vseboval dvanajst vprašanj. Izbrani podatki so bili statistično obdelani na nivoju deskriptivne statistike. Rezultati: Ugotovili smo, da so zaposleni v nujni medicinski pomoči obremenjeni in posledično doživljajo kronični stres. To trdi 73,4 % zaposlenih. Večina svoje delo ocenjuje kot stresno, kot najbolj stresno navajajo soočanje s tragičnimi dogodki (88,4 %) in pomanjkanje osebja (86,6 %). Najpomembnejši simptomi pri pojavu izgorelosti so utrujenost, nespečnost, glavobol, bolečine v križu in ramenih ter občutki jeze. Diskusija in zaključek: Kljub zelo stresnemu delu zaposleni ne doživljajo telesnih, čustvenih in vedenjskih znakov oz. simptomov, ki bi lahko kazali na prisotnost sindroma izgorevanja, ne v pogostosti pojavljanja ne v trajanju. Poročajo pa o znakih, ki bi lahko deloma kazali na pojavnost izgorelosti in se s časoma lahko razvijejo v sindrom izgorevanja.
Ključne besede: nujna medicinska pomoč, medicinske sestre, zdravstveni tehniki, stres, izgorevanje, obremenjenost, čustveni simptomi, telesni simptomi
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 144; Prenosov: 0 |
2. |
3. Izkušnje in doživljanje mater v zvezi z dojenjem in podpora diplomirane medicinske sestre v patronažnem varstvu : kvalitativna raziskavaValentina Berlec, Jožica Ramšak-Pajk, 2023, izvirni znanstveni članek Povzetek: Uvod: Prva izkušnja z dojenjem je za mater soočanje s svojim telesom, občutki in učenje ob lastni izkušnji. V tem procesu mati potrebuje podporo in zdravstvenovzgojne nasvete zdravstvenih delavcev. Namen raziskave je bil raziskati doživljanja in izkušnje mater pri vzpostavljanju in vzdrževanju dojenja ter kako so ob tem doživljale podporo diplomirane medicinske sestre v patronažnem varstvu.Metode: Uporabljena je bila kvalitativna opisna raziskava. Na namenskem vzorcu osmih mater, ki so dojile in katerih otroci so bili stari vsaj štiri mesece, vendar ne več kot dve leti, z različnimi poteki dojenja, so bili opravljeni intervjuji z delno strukturiranim vprašalnikom. Intervjuvanke so bile v povprečju stare 30 let. Pridobljeni podatki so bili analizirani z vsebinsko analizo. Rezultati: Identificirane so bile tri kategorije: (1) doživljanje in izkušnje mater; (2) podpora pri dojenju in (3) vključevanje diplomiranih medicinskih sester v patronažnem varstvu. Ugotovljeno je bilo, da so predstave, ki jih imajo matere o dojenju, pogosto idealizirane, in da za vzpostavitev ter vzdrževanje dojenja potrebujejo strokovno podprte informacije in podporo. Diskusija in zaključek: Matere dojenje doživljajo zelo raznoliko in individualno, predvsem pa zelo čustveno in psihično stresno, ko ne poteka, kot bi si želele. Strokovna pomoč diplomirane medicinske sestre v patronažnem varstvu pri podpori dojenja se jim zdi zelo pomembna. Ključno je, da si ta vzame dovolj časa, da mater vodi in jo uči, kako postati samostojna pri dojenju.
Ključne besede: pričakovanja, stres, opolnomočenje, psihološka podpora, dojenje
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 69; Prenosov: 30
 Povezava na datoteko |
4. Doživljanje neizvedene zdravstvene nege pri medicinskih sestrah : integrativni pregled literatureMateja Bahun, Helena Jeriček Klanšček, 2023, pregledni znanstveni članek Povzetek: Uvod: Stiske zaradi zdravstvene nege, ki ostaja zaradi različnih razlogov neizvedena, so pri medicinskih sestrah pogosto spregledane in neprepoznane. Namen integrativnega pregleda literature je pregledati najnovejše raziskave, ki opisujejo, kako se neizvedena zdravstvena nega izraža na duševnem počutju medicinskih sester. Metode: Uporabili smo integrativni pregled literature, izveden v skladu s PRISMA smernicami v podatkovnih bazah PubMed, CINAHL, Wiley, COBISS.SI in Google Učenjak. Potek iskanja in analize literature je prikazan s pomočjo PRISMA diagrama. Zadetke smo razvrstili glede na raven dokazov. Uporabili smo tematsko analizo vsebine.Rezultati: Skupaj je bilo identificiranih 175 in v končno analizo vključenih 11 virov. Identificirano je bilo 96 kod združenih v 4 kategorije: (1) Telesno, duševno in čustveno počutje, (2) Moralno etične dileme, (3) Sprejemanje odločitev pri delu – prilagajanje, (4) Poklicne in osebne vrednote.Diskusija in zaključek: Neizvedena zdravstvena nega je za medicinske sestre pomemben izvor stisk in stresa, saj zaradi neizvajanja vseh potrebnih aktivnosti v zdravstveni negi prihajajo v neskladje s svojimi osebnimi in poklicnimi vrednotami. Naši rezultati dodajajo vsebinski kontekst in boljše razumevanje posledic neizvedene zdravstvene nege pri medicinskih sestrah. Vsakodnevno odločanje, katere aktivnosti bo potrebno izpustiti, vpliva ne samo na slabše počutje, nezadovoljstvo in izgorelost, ampak celo na zapuščanje delovnih mest in poklica.
Ključne besede: duševno počutje, psihično počutje, stres, opuščena, neopravljena, racionalizacija
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 127; Prenosov: 57
Povezava na datoteko
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. Slaba vest in izgorelost medicinskih sester v enotah intenzivne nege in terapijeSaša Šajn Lekše, Rok Drnovšek, Alenka Žibert, Marija Milavec Kapun, 2021, izvirni znanstveni članek Povzetek: Uvod: Vest je večdimenzionalni koncept, zaradi katerega se medicinska sestra more zavedati manj kakovostne oskrbe bolnika in lastnih omejitev. Delovanje v nasprotju z lastno vestjo lahko vodi v izgorelost. Namen raziskave je bil prikazati povezanost bremena vesti in izgorelosti med zaposlenimi v intenzivni zdravstveni negi. Metode: Izvedena je bila presečna raziskava na priložnostnem vzorcu 46 medicinskih sester. Uporabljen je bil vprašalnik Stress of Conscience (slovensko "Slaba vest"). Vprašalnik je pokazal visoko notranjo skladnost (Cronbach [alfa] = 0,875). Podatki so bili zbrani v decembru 2017 in obdelani s programsko opremo IBM SPSS Statistics 23. Analizirani so bili z opisno in bivariatno statistiko. Uporabljeni so bili Fisherjev natančni test, T-test dveh neodvisnih vzorcev oziroma Mann-Whitneyev U-test ter enosmerna ANOVA. Rezultati: Starost in spol statistično značilno vplivata na breme vesti (p = 0,048 za starost oziroma p = 0,005 za spol). Statistično značilnih vplivov spola, starosti, trajanja zaposlitve ali izobrazbe na prisotnost števila simptomov izgorelosti raziskava ni pokazala. Z izgorelostjo je najbolj povezan (r = 0,503, p < 0,001) vpliv delovnega okolja na zasebno življenje. Diskusija in zaključek: Slaba vest je prisotna med medicinskimi sestrami v enotah intenzivne nege in terapije. Medicinskim sestram povzročajo slabo vest številni dejavniki. Raziskava je pokazala, da večje breme vesti povečuje število simptomov izgorelosti. Nadaljnje raziskovalno delo je smiselno usmeriti v zmanjševanje bremena vesti in izgorelosti.
Ključne besede: stres na delovnem mestu, izgorevanje na delovnem mestu, intenzivna zdravstvena nega, duševno zdravje, zdravstvena nega
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 132; Prenosov: 69
Povezava na datoteko
Gradivo ima več datotek! Več... |
6. Razjede in njihovo celjenje pri pacientih po amputacijiRomana Petkovšek Gregorin, 2021, izvirni znanstveni članek Povzetek: Uvod: Najpogostejši vzroki, ki vplivajo na celjenje razjed pri pacientih po amputaciji, so periferna arterijska bolezen, sladkorna bolezen in kronična venska insuficienca. Namen raziskave je bil prepoznati dejavnike, ki lahko vplivajo na celjenje razjede na amputacijskem krnu. Metode: Uporabljena je bila kvantitativna neeksperimentalna raziskovalna metodologija. Izvedena je bila retrospektivna raziskava s pregledom negovalne dokumentacije o spremljanju razjede. V raziskavo je bilo vključenih 134 pacientov po amputaciji spodnjega uda z razjedo, hospitaliziranih v letu 2017. Uporabljeni sta bili opisna statistika in logistična regresija. Rezultati: Razjedo, nastalo zaradi različnih vzrokov, je imelo 134 pacientov. Ženske imajo v primerjavi v moškimi več možnosti za prisotnost razjede ob odpustu (RO = 4,8, 95 % IZ: 1-22), prav tako pacienti, ki so imeli razjedo že ob sprejemu (RO = 7,7, 95 % IZ: 3-19,2), in tisti z več kot eno razjedo (RO = 4,7, 95 % IZ: 1-22,3). Pri pacientih, ki imajo razjedo na amputacijskem krnu, imajo večjo možnost, da se bo ta do konca rehabilitacije zacelila (RO = 0,2, 95 % IZ: 0,1-0,6 p = 0,004). Diskusija in zaključek: Ugotovitve nakazujejo, da je pri ženskah večja verjetnost, da razjeda ob odpustu ne bo zaceljena, kot pri pacientih, pri katerih je bila razjeda prisotna že ob sprejemu, in pri tistih, ki imajo več razjed. Treba bi bilo izvesti raziskavo, ki bi zajela večje število pacientov. Prav tako bi bilo treba natančneje določiti parametre spremljanja.
Ključne besede: zdravstvena nega, razjede, stres, poškodba kože, zdravljenje
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 147; Prenosov: 86
Povezava na datoteko
Gradivo ima več datotek! Več... |
7. Vpliv zadovoljstva z delom na pojav izgorelosti med medicinskimi sestrami : kvalitativna opisna raziskavaAleksandra Kavšak, Mirko Prosen, 2021, izvirni znanstveni članek Povzetek: Uvod: Zadovoljstvo na delovnem mestu je ključni dejavnik kakovostno opravljenega dela v zdravstveni negi. Namen raziskave je bil preučiti pogled medicinskih sester na zadovoljstvo z delom ter kako slednje prispeva k razvoju izgorelosti. Metode: Uporabljena je bila kvalitativna opisna metoda. Na namenskem kvotnem vzorcu 12 medicinskih sester, zaposlenih na primarni, sekundarni in terciarni zdravstveni dejavnosti, so bili opravljeni delno strukturirani intervjuji. Pridobljeni podatki so bili analizirani s pomočjo metode analize vsebine.Rezultati: Identificirane so bile naslednje teme: (1) negativni dejavniki delovnega okolja; (2) motivacijski dejavniki na delovnem mestu; (3) vpliv zadovoljstva medicinskih sester na zasebno življenje ter (4) osebni pomen zadovoljstva z delom. Diskusija in zaključek: Za zaposlene v zdravstveni negi je pomembno, da vladajo dobri medsebojni odnosi v timu. Le z dobrimi medsebojnimi odnosi bomo uporabnikom zdravstvenih storitev omogočili strokovno in kakovostno obravnavo. Rešitev, s katero bi zmanjšali izgorelost zaposlenih v zdravstveni negi in pripomogli k njeni prepoznavnosti, vidimo v povečanju ozaveščanja o sindromu izgorelosti. Treba bi bilo prispevati k politiki oblikovanja ukrepov za premagovanje oziroma preprečevanje težav, povezanih z izgorevanjem medicinskih sester na delovnem mestu. Proces obvladovanja stresa in izgorevanja bi moral postati sestavni del organizacijskega procesa, saj prispeva k večji učinkovitosti organizacije. Z ustreznim usmerjanjem in zadostnim kadrovskim normativom je možno stroške, povezane z boleznijo zaposlenih, precej zmanjšati. Organizacija namreč s skrbjo za zdravje zaposlenih prispeva tudi k njihovi večji motiviranosti.
Ključne besede: zdravstvena nega, zdravstvo, stres, kakovost življenja, delovna mesta
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 131; Prenosov: 68
Povezava na datoteko
Gradivo ima več datotek! Več... |
8. |
9. “I somehow survived... but I will never do it again” : teachers’ perspectives on past and future educational disruptions in SloveniaUrška Štremfel, Manja Veldin, 2025, izvirni znanstveni članek Povzetek: Five years after the COVID-19 pandemic, namely, the biggest disruption to education in the last century, this article provides insights into the consequences it holds for teachers’ well-being, their (non)preparedness for and support needed in any such future disruptions in Slovenia. By utilising the Job Demands–Resources Model, insights are provided concerning job demands (stress) and job resources (support) on different levels (individual, micro, meso, macro, chrono) of Bronfenbrenner’s ecological systems theory. The importance of complementing large-scale, representative, quantitative data (from the Responses to Educational Disruption Survey (REDS)) with qualitative data obtained from two focus groups comprising eight teachers in total is demonstrated to gain a comprehensive understanding of teachers’ well-being during educational disruptions. This study confirms that the intertwining of different levels in Bronfenbrenner’s socio-ecological system explains job demands (sources of stress) and job resources (support for teacher well-being) during the COVID-19 pandemic. The majority of stressors at the time of the pandemic were identified on the micro level, whereas sources of support were primarily located on the individual and meso (school) levels. For any future educational disruptions, however, the most significant sources of support for teachers’ well-being are expected on the macro level (system and society).
Ključne besede: vzgoja in izobraževanje, učitelji, stres, stres na delovnem mestu, dobro počutje, motnje, delo, podpora, pandemije, covid-19, motnje v izobreževanju, Slovenija, education, teachers, work-related stress, stress, occupational well-being, disruption, support, pandemija, covid-19, Slovenia
Objavljeno v DiRROS: 29.12.2025; Ogledov: 524; Prenosov: 116
 Celotno besedilo (640,18 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
10. |
