1. Poročilo o preskusu št.: LVG 2022-003 : vzorec št. 2022/00005 : namen testiranja: sum na: Rizosphaera piniNikica Ogris, Maarten De Groot, 2022 Ključne besede: varstvo gozdov, morfološke analize, smreka, Picea abies, Phomopsis, sušenje, sušni stres, odmiranje vej, kompleksna bolezen
DiRROS - Objavljeno: 04.03.2022; Ogledov: 109; Prenosov: 33
 Celotno besedilo (1,12 MB) |
2. |
3. |
4. Poročilo o preskusu št.: LVG 2019-010 : opis vzorca: Fagus sylvatica, les, lubje, sekanci : namen testiranja: sum na: Biscogniauxia nummulariaNikica Ogris, Peter Smolnikar, Barbara Piškur, Dušan Jurc, 2019 Ključne besede: varstvo gozdov, morfološke analize, pooglenitev bukve, Biscogniauxia nummularia, novčičasta skorjoderka, bukev, Fagus sylvatica, endofiti, sušni stres
DiRROS - Objavljeno: 22.03.2019; Ogledov: 1767; Prenosov: 0 |
5. Poročilo o preskusu št.: LVG 2019-015 : opis vzorca: 11179573: Feromonska vaba, vektor, 11179580: Feromonska vaba, vektor, 11179641: Feromonska vaba, vektor, 11179634: Feromonska vaba, vektor, 11179627: Feromonska vaba, vektor, 11179610: Feromonska vaba, vektor, 11179603: Feromonska vaba, vektor, 11179597: Feromonska vaba, vektor : namen testiranja: sum na: 11179573: sum na: Fusarium circinatum, 11179580: sum na: Fusarium circinatum, 11179641: sum na: Fusarium circinatum, 11179634: sum na: Fusarium circinatum, 11179627: sum na: Fusarium circinatum, 11179610: sum na: Fusarium circinatum, 11179603: sum na: Fusarium circinatum, 11179597: sum na: Fusarium circinatumMaarten De Groot, Barbara Piškur, Zina Devetak, Špela Jagodic, 2019 Ključne besede: varstvo gozdov, Fusarium circinatum, Gibberella circinata, borov smolasti rak, bor, Pinus, feromonske vabe, karantenski škodljivi organizmi, sušni stres
DiRROS - Objavljeno: 23.04.2019; Ogledov: 1633; Prenosov: 125 |
6. |
7. |
8. Raziskave gozdnih tal in rizosfere ter njihov vpliv na nekatere fiziološke parametre gozdnega drevja v izbranih gozdnih ekosistemih, sestojnih tipih in razvojnih stadijih gozda : elaboratHojka Kraigher, Gregor Božič, Matjaž Čater, Miran Čas, Dušan Jurc, Maja Jurc, Polona Kalan, Lado Kutnar, Anton Kralj, Robert Robek, Primož Simončič, Igor Smolej, Mihej Urbančič, Matej Rupel, Jurij Diaci, Helena Šircelj, Tomaž Sinkovič, Cvetka Ribarič-Lasnik, Samar Al Sayegh-Petkovšek, Julija Beričnik-Vrbovšek, Andrej Piltaver, Reinhard Agerer, Tadeja Trošt Sedej, Urša Vilhar, 1999 Ključne besede: gozdna tla, rizosfera, gozdno drevje, fiziološki parameter, raziskovalna ploskev, Pokljuka, Kočevska Reka, stres, vpliv na gozd
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 2962; Prenosov: 774
Celotno besedilo (10,11 MB) |
9. Nihajoča asimetrija (s poudarkom na asimetriji Rogovja cervidov) kot zgodnji kazalec stresa : principi, dosedanja dognanja in možnosti uporabeBoštjan Pokorny, Miha Adamič, Cvetka Ribarič-Lasnik, 2004 Povzetek: Nihajoča asimetrija (FA; le-ta predstavlja neusmerjene razlike med levo in desno polovico bilateralnih znakov, ki se zaradi različnih dejavnikov stresa ne morejo razviti v sicer genetsko določeni popolni simetriji) je lahko zelo dober odzivni bioindikator izpostavljenosti populacij različnim vrstam okoljskega oz. genetskega stresa. Kljub velikemu potencialu predstavljajo meritve FA v slovenskem prostoru domala neznano področje okoljskih raziskav. Zato so v prispevku podrobno predstavljeni: (a) najpomembnejši principi, prednosti in slabosti meritev FA; (b) novejše ugotovitve o vplivu dejavnikov stresa na velikost FA bilateralnih znakov različnih živalskih in rastlinskih vrst; (c) vpliv izpostavljenosti težkim kovinam na velikost FA izbranih znakovživalskih vrst; (d) dosedanje ugotovitve o asimetriji rogovja prostoživečih prežvekovalcev. Kot tak je prispevek pomemben za korektno, celovito in z dosedanjimi dognanji podprto predstavitev rezultatov lastnega dela na rogovju srnjakov, še zlasti za razumevanje uporabe FA rogovja kot odličnega pripomočka za bioindikacijo onesnaženosti okolja z anorganskimi onesnažili (spremljajoči prispevek).
Ključne besede: nihajoča asimetrija, okoljski stres, bioindikacija, rogovje, jeleni, srnjad, prostoživeči prežvekovalci
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 2678; Prenosov: 1014
Celotno besedilo (493,68 KB) |
10. Učinek ultravijoličnega sevanja na smreko (Picea abies (L.) Karst) in posledice za gorski gozdni ekosistemTadeja Trošt Sedej, 2005 Povzetek: Rastline, ki uspevajo v gorah, so pogosto izpostavljene stresnim razmeram, predvsem povečani jakosti sevanja UV-B, skrajnim temperaturnim razmeram ter pomanjkanju vode in hranil. Odziv smreke na okoljske razmere je kompleksen. Pri enoletnih iglicah v visokogorju smo izmerili manjšo fotokemično učinkovitost in vsebnost klorofilov, kar kaže na občutljivost mladih iglic, kjer zaščitni mehanizmi še niso dokončno razviti. Pri starejših iglicah razlika ni bila več statistično značilna, zato sklepamo, da se poškodbe v drugem in tretjem letu preprečijo ali popravijo. Pri dveletnih iglicah smreke z visokogorskega rastišča je bil dihalni potencial značilno manjši in vsebnostUV-B absorbirajočih snovi značilno večja, kar pojasnjujemo s tem, da so dveletne iglice z visokogorskega rastišča med tremi starostnimi razredi najbolj odporne proti UV-B sevanju. Iz rezultatov sicer ne moremo sklepati, v kolikšni meri je k odzivu rastline prispeval posamezni stresni dejavnik, vendar lahko trdimo, da je smreka razmeroma dobro prilagojena na velike jakosti UV-B sevanja in stresne razmere, kakršne vladajo v visokogorju.
Ključne besede: smreka, Picea abies, drevesa, UV-B sevanje, fotokemična učinkovitost, ETS, UV-B absorbirajoče snovi, vsebnost klorofila, višinski gradient, visokogorsko rastišče, stres
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 2795; Prenosov: 948
Celotno besedilo (313,35 KB) |
