1. Ugovor vesti pri lekarniških farmacevtih : stališča slovenske splošne populacijeAna Kodrič, Nejc Horvat, 2025, izvirni znanstveni članek Povzetek: Uveljavljanje ugovora vesti se nanaša na farmacevte, ki zavračajo izdajo zdravil na podlagi moralnih ali verskih prepričanj, kar generira etične dileme zaradi kolizije farmacevtovega osebnega prepričanja s pravicami pacientov. V raziskavi smo želeli osvetliti stališča slovenske splošne populacije glede te pravice lekarniških farmacevtov. Na podlagi sistematičnega pregleda literature smo pripravili vprašalnik in izvedli spletno anketo na vzorcu slovenske splošne populacije. Predvidevanja, da je lekarniških farmacevtov z ugovorom vesti zelo malo, so se potrdila z redkimi izkušnjami pacientov. Večina anketirancev je v okviru raziskave za ugovor vesti farmacevtov slišala prvič, a jih je 65 % izražalo pozitiven odnos do omogočanja uveljavljanja ugovora vesti lekarniškim farmacevtom, v večji meri so v splošnem ugovoru vesti naklonjeni nižje izobraženi in verniki. Hkrati je večina anketirancev pričakovala zagotovljeno izdajo zdravil, bodisi s strani farmacevta z ugovorom vesti, pri čemer bi prevladala pravica pacienta nad prepričanji farmacevta, ali drugega farmacevta v lekarni.
Ključne besede: lekarniški farmacevti, spletna anketa, splošna populacija, ugovor vesti
Objavljeno v DiRROS: 13.02.2026; Ogledov: 320; Prenosov: 45
 Celotno besedilo (521,02 KB) |
2. Druga celovita jezikovnopolitična raziskava o potrebah jezikovnih uporabnikov v RS in uporabnikov slovenščine v sosednjih državah in po svetu : metodološki oris raziskaveKozma Ahačič, Duša Divjak Race, Nataša Gliha Komac, Janoš Ježovnik, Nina Ledinek, Mija Michelizza, 2025, pregledni znanstveni članek Povzetek: V prispevku je predstavljen metodološki oris dela pri ciljnem raziskovalnem projektu Druga celovita jezikovnopolitična raziskava o potrebah jezikovnih uporabnikov v RS in uporabnikov slovenščine v sosednjih državah in po svetu, katerega namen je bil pripraviti celovit jezikovnopolitični oris najrazličnejših področij, relevantnih za slovensko jezikovno politiko. Osredotočamo se na predstavitev spletne ankete, s katero so bile celostno analizirane jezikovne potrebe, prakse in stališča jezikovnih uporabnikov v RS. Podrobneje je predstavljen profil anketirancev, prispevek pa prinaša tudi nekaj glavnih izsledkov raziskave na izpostavljenih jezikovnopolitičnih področjih.
Ključne besede: slovenščina, sociolingvistika, jezikovna politika, jezikovni status, jezikovna raba, jezikovni uporabnik, metodologija, spletna anketa
Objavljeno v DiRROS: 03.02.2026; Ogledov: 443; Prenosov: 122
Celotno besedilo (313,28 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Kdo so uporabniki ljubljanskih mestnih gozdov?Živa Bončina, Robert Hostnik, Matjaž Harmel, Klemen Strmšnik, Jurij Kobe, Tina Simončič, 2021, izvirni znanstveni članek Povzetek: Upravljanje mestnih gozdov terja intenzivnejšo participacijo in uveljavljanje dodatnih metod za vključevanje javnosti v soodločanje o rabi gozdov. V okviru projekta URBforDAN smo s spletno anketo (n=1134) zbrali podatke o uporabnikih mestnega gozda Golovec. Preverjali smo njihovo oddaljenost od Golovca, način prihoda, pogostost in trajanje obiska, najpogostejšo točko vstopa v gozd ter želje o dodatni infrastrukturi. Glede na razlog obiska smo anketirance združevali v skupine in nadaljnje analize izvedli po skupinah uporabnikov (naštete po številčnosti: gorski kolesarji, pohodniki, družine, tekači, kolesarji, sprehajalci domačih živali in drugi). Ugotovili smo, da skoraj 60 % anketirancev obišče Golovec vsaj enkrat na teden, najpogosteje obisk traja 1 do 2 uri. Do gozda večina anketirancev pride peš ali s kolesom, več kot četrtina anketirancev se pripelje z avtomobilom. Največ anketirancev vstopi na Golovec na zahodnem delu (vstopna točka Center Hradeckega). Skupine uporabnikov vstopajo na Golovec različno: na Poligonu Rudnik, bolj odročnem delu Golovca, vstopa največ gorskih kolesarjev, v Štepanjskem naselju največ družin. Skupine uporabnikov se razlikujejo tudi po načinu prihoda v gozd: raba avtomobila in javnega potniškega prometa je najpogostejša pri družinah. Razlike med skupinami so tudi v pričakovanjih do gozda in želeni dodatni infrastrukturi. Rezultati ankete so podlaga za načrtovanje infrastrukture, usmerjanje uporabnikov in urejanje vstopnih točk na Golovec in so bili vključeni v Strateški in Operativni načrt za mestni gozd Golovec.
Ključne besede: mestni gozdovi, participacija, spletna anketa, skupine uporabnikov, rekreacija
Objavljeno v DiRROS: 02.08.2021; Ogledov: 2316; Prenosov: 853
Celotno besedilo (447,23 KB) |
