1. Priporočila za obravnavo bolnikov z malignimi limfomiRozala Arko, Lučka Boltežar, Mateja Dolenc-Voljč, Andrej Doma, Andreja Eberl, Gorana Gašljević, Biljana Grčar-Kuzmanov, Maja Ivanetič Pantar, Monika Jagodic, Barbara Jezeršek Novaković, Tanja Južnič Šetina, Veronika Kloboves-Prevodnik, Aleš Christian Mihelač, Milica Miljković, Nataša Puntar, Urška Rugelj, Marija Skoblar Vidmar, Uroš Smrdel, Danijela Štrbac, Miha Toplak, Lorna Zadravec-Zaletel, 2026, strokovna monografija Ključne besede: klasifikacija, ne-Hodgkinov limfom, Hodgkinov limfom, citodiagnostika, histološke preiskave, recidiv, sledenje pacientov, smernice, elektronske knjige Objavljeno v DiRROS: 07.08.2026; Ogledov: 99; Prenosov: 66
Celotno besedilo (1,94 MB) Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Varnostni rob reekscizije pri kirurški obravnavi kožnega melanomaBruno Štern, Barbara Perić, 2024, strokovni članek Povzetek: Kožni melanom je ena od najpogostejših rakavih bolezni. Kljub številnim opozorilom in javnim kampanjam, ki so izdatno prispevale k ozaveščenosti splošnega prebivalstva o dejavnikih tveganja in načinih zaščite, se incidenca v zadnjih desetletjih stalno povečuje. Po trenutno veljavnih smernicah naj bi obravnava po ugotovljenem sumu na melanom potekala dvostopenjsko, najprej z diagnostično ekscizijsko biopsijo in diagnozo patologa ter kasnejšo reekscizijo brazgotine. Namen reekscizije je popolna odstranitev primarnega tumorja in hkrati morebitnih mikrosatelitov ter prizadetih limfnih vodov. S tem se želimo v čim večji meri izogniti ponovitvam, ki močno negativno vplivajo na preživetje bolnikov. Ob tem se pojavlja vprašanje, kako velik varnostni rob je potreben, glede na to, da večje kožne poškodbe predstavljajo večje tveganje za zaplete, kot so krvavitve, okužbe in potreba po kožnih presadkih. Glede obsega reekscizije trenutno ni soglasja niti med vodilnimi organizacijami, ki pripravljajo priporočila, dodatno negotovost pri odločitvi o optimalnem načinu kirurške obravnave kožnega melanoma pa prinaša napredek sistemskega zdravljenja. V članku predstavljamo aktualna priporočila in smernice različnih organizacij ter njihovo primerjavo. Ključne besede: kožni melanom, varnostni rob, kirurgija, zapleti, smernice, kakovost življenja Objavljeno v DiRROS: 05.08.2026; Ogledov: 106; Prenosov: 36
Celotno besedilo (309,38 KB) |
3. |
4. Prve slovenske klinične smernice za zdravljenje zmerne do hude luskavice s plaki pri odraslih bolnikihŠpela Šuler Baglama, Mateja Starbek Zorko, Nataša Koser-Kolar, Katarina Šmuc Berger, Alen Jović, Tomaž Lunder, 2026, strokovni članek Povzetek: Izhodišče in cilji: V zadnjih letih je odobritev novejših bioloških zdravil za obvladovanje zmerne do hude luskavice v plakih omogočila doseči višje cilje zdravljenja. Po drugi strani pa so te terapije povezane z bistveno višjimi stroški, kar ustvarja vse večji pritisk plačnikov zdravstvenih storitev, da bi zmanjšali skupne izdatke, zato vplivajo na prakso predpisovanja zdravil. Za podporo zdravnikom pri spopadanju s temi izzivi so se oblikovale prve slovenske smernice za obvladovanje zmerne do hude luskavice v plakih pri odraslih bolnikih. Njihov namen je zagotoviti na dokazih temelječe smernice, ki dermatovenerologom omogočajo, da v vsakem trenutku predpišejo terapijo, za katero menijo, da je najprimernejša za posameznega bolnika. Metode: Smernice so bile razvite z uporabo strukturiranega pristopa Delphi, ki temelji na soglasju. Združenje slovenskih dermatovenerologov je sklicalo in uradno odobrilo delovno skupino 6 slovenskih dermatovenerologov. Po pregledu obstoječih nacionalnih in mednarodnih smernic je skupina pripravila začetne izjave o priporočilih, ki so bile ponovno revidirane in izglasovane, dokler ni bilo doseženo 100-odstotno soglasje. Zaključene izjave so nato prejeli člani Združenja slovenskih dermatovenerologov, ki predpisujejo biološka zdravila za luskavico. In ti so o njih glasovali. Rezultati in zaključek: Rezultat tega procesa je bil trden, soglasno sprejeti sklop na dokazih temelječih priporočil za slovenske dermatovenerologe, ki zajemajo izbiro sistemskih terapij, uvedbo ter zaporedje posameznih bioloških zdravil, opredelitev zmerne do hude bolezni, določanje ciljev zdravljenja in določanje neuspeha zdravljenja. Ključne besede: klinične smernice, luskavica, biološka zdravila, sistemska terapija, zdravljenje Objavljeno v DiRROS: 24.07.2026; Ogledov: 274; Prenosov: 94
Celotno besedilo (271,56 KB) Gradivo ima več datotek! Več... |
5. |
6. Smernice za zdravljenje bolnikov z rakom požiralnika in ezofagogastričnega stikaErik Brecelj, Franc Anderluh, Marko Boc, Goran Gačevski, Gorana Gašljević, Samo Horvat, Nežka Hribernik, Marija Ignjatović, Ana Jeromen, Jera Jeruc, 2022, strokovni članek Ključne besede: rak požiralnika, smernice, onkologija Objavljeno v DiRROS: 22.01.2026; Ogledov: 1967; Prenosov: 230
Celotno besedilo (14,85 MB) |
7. Počitek pri kronični bolečini v spodnjem delu hrbta – razkorak med prakso in smernicamiAlenka Groboljšek, Maja Frangež, 2025, izvirni znanstveni članek Povzetek: Kronična nespecifična bolečina v spodnjem delu hrbta je pogosta in predstavlja javnozdravstveni ter ekonomski izziv. Sodobne smernice priporočajo ohranjanje aktivnosti, omejevanje dolgotrajnega počitka in prilagojeno vključevanje dela. Napačna prepričanja o počitku lahko vplivajo na priporočila fizioterapevtov in okrevanje bolnikov. V presečni študiji je 104 fizioterapevtov iz primarnega zdravstva v Sloveniji preko spletnega vprašalnika izpolnilo HC-PAIRS, Back-PAQ in vprašanja o kliničnem primeru (aktivnost, delo, počitek). Največja skladnost s smernicami je bila pri telesni aktivnosti (54 %), medtem ko so bila priporočila glede dela (neskladna pri 89 %) in počitka (neskladna pri 64 %) v veliki meri neskladna. Večina fizioterapevtov je še vedno svetovala omejitve počitka v postelji, kljub
dokazom o škodljivosti dolgotrajnega počitka. Rezultati poudarjajo potrebo po izboljšanem strokovnem izobraževanju za spodbujanje aktivnega pristopa in skladnost s smernicami, kar lahko izboljša izide bolnikov. Ključne besede: spodnji del hrbta, klinične smernice, biopsihosocialni model obravnave Objavljeno v DiRROS: 12.01.2026; Ogledov: 381; Prenosov: 264
Celotno besedilo (408,99 KB) Gradivo ima več datotek! Več... |
8. Priročnik za načrtovanje krepitve vključujoče razredne in šolske klime ter preprečevanja in odzivanja na medvrstniško nasilje v osnovni šoliKatja Košir, Tanja Špes, Marina Horvat, Ana Kozina, Eva Kranjec, Sonja Pečjak, Igor Peras, Tina Pirc, Tina Pivec, Janja Usenik, Saša Zorjan, 2024, strokovna monografija Povzetek: Priročnik za načrtovanje krepitve vključujoče razredne in šolske klime ter preprečevanja in odzivanja na medvrstniško nasilje v osnovni šoli poglobljeno predstavlja pojav medvrstniškega nasilja in njegove dejavnike. V priročniku so prav tako predstavljene ključne ugotovitve kvantitativne in kvalitativne raziskave, ki jo je raziskovalna skupina izvedla v okviru projekta Socialni kontekst kot dejavnik medvrstniškega nasilja: kako z oblikovanjem pozitivne vrstniške kulture prispevati k vključujoči šoli?. V priročniku so predstavljene z dokazi podprte smernice za preprečevanje in odzivanje na medvrstniško nasilje, namenjene učiteljem, svetovalnim delavcem in ostalim strokovnim delavcem ter učencem na osnovnih šolah. Predstavljeni so tudi primeri dobrih praks. Ključne besede: medvrstniško nasilje, osnovne šole, vključujoča šolska klima, smernice, priročniki Objavljeno v DiRROS: 08.07.2025; Ogledov: 770; Prenosov: 673
Celotno besedilo (7,99 MB) Gradivo ima več datotek! Več... |
9. Priročnik za načrtovanje krepitve vključujoče razredne in šolske klime ter preprečevanja in odzivanja na medvrstniško nasilje v osnovni šoliKatja Košir, Tanja Špes, Marina Horvat, Ana Kozina, Eva Kranjec, Sonja Pečjak, Igor Peras, Tina Pirc, Tina Pivec, Janja Usenik, Saša Zorjan, 2024, strokovna monografija Povzetek: Priročnik za načrtovanje krepitve vključujoče razredne in šolske klime ter preprečevanja in odzivanja na medvrstniško nasilje v osnovni šoli poglobljeno predstavlja pojav medvrstniškega nasilja in njegove dejavnike. V priročniku so prav tako predstavljene ključne ugotovitve kvantitativne in kvalitativne raziskave, ki jo je raziskovalna skupina izvedla v okviru projekta Socialni kontekst kot dejavnik medvrstniškega nasilja: kako z oblikovanjem pozitivne vrstniške kulture prispevati k vključujoči šoli?. V priročniku so predstavljene z dokazi podprte smernice za preprečevanje in odzivanje na medvrstniško nasilje, namenjene učiteljem, svetovalnim delavcem in ostalim strokovnim delavcem ter učencem na osnovnih šolah. Predstavljeni so tudi primeri dobrih praks. Ključne besede: medvrstniško nasilje, osnovna šola, razredna klima, smernice, priročniki Objavljeno v DiRROS: 08.07.2025; Ogledov: 765; Prenosov: 502
Celotno besedilo (7,99 MB) Gradivo ima več datotek! Več... |
10. Ponazoritev metodološke kompleksnosti uvajanja LCA v načrtovalsko prakso na primeru Smernic za nizkoogljične stavbe slovenskih stanovanjskih skladovDavid Božiček, Jaka Potočnik, Luka Pajek, Mitja Košir, 2025, izvirni znanstveni članek Povzetek: Nova Direktiva o energetski učinkovitosti stavb (EPBD) uvaja vrednotenje vseživljenjskega ogljičnega odtisa stavb v načrtovalsko prakso. Kot orodje za izračun ogljičnega odtisa stavb je predvidena metoda ocenjevanja življenjskega cikla (LCA). Stavbe so kompleksni sistemi z dolgo življenjsko dobo, sestavljeni iz množice različnih gradbenih proizvodov. Uporaba metode LCA zato zahteva strukturiran pristop, celovito definicijo robnih pogojev in scenarijev izračuna ter podatke, s katerimi določamo okoljski odtis v različnih fazah življenjskega cikla stavb. V članku je predstavljena vsebina Smernic za nizkoogljične stavbe slovenskih stanovanjskih skladov (smernice SSS). Predstavitev smernic služi kot izhodišče za razumevanje metodologije LCA in ključnih elementov, ki so zahtevani za harmonizirano vrednotenje ogljičnega odtisa stavb. V nadaljevanju je predstavljena primerjava metodoloških karakteristik izbranih nacionalnih metod in okvira Level(s) z metodo v smernicah SSS. To omogoča diskusijo o prihajajočih izzivih in tveganjih povezanih z uvajanjem LCA v načrtovalsko prakso in obrazložitev, zakaj bo prihajajoča nacionalna metoda za Slovenijo imela drugačno zasnovo kot v smernicah SSS. V Sloveniji se moramo pripraviti na uvedbo LCA, sicer obstaja tveganje za preobremenitev projektantov in dvom o reprezentativnosti izračunov. Ključne besede: LCA, ocenjevanje življenjskega cikla, ogljični odtis, ogljični odtis stavb, smernice za nizkoogljične stavbe Objavljeno v DiRROS: 01.07.2025; Ogledov: 819; Prenosov: 632
Celotno besedilo (4,29 MB) Gradivo ima več datotek! Več... |