Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "ključne besede" (smernice) .

1 - 10 / 44
Na začetekNa prejšnjo stran12345Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
4.
Strokovne smernice in rezultati Programa Svit
Dominika Novak-Mlakar, Tatjana Kofol-Bric, Irena Debeljak, 2021, objavljeni strokovni prispevek na konferenci

Ključne besede: program Svit, strokovne smernice, rezultati
Objavljeno v DiRROS: 16.03.2022; Ogledov: 174; Prenosov: 107
.pdf Celotno besedilo (288,75 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
6.
Razvoj mladja na izbranih površinah vetrolomov iz let 2008 in 2017 ter gozdnogojitvene smernice za obnovo
Gal Fidej, Dušan Roženbergar, Matteo Cerioni, Thomas Andrew Nagel, Jurij Diaci, 2021, strokovni članek

Povzetek: V prispevku smo analizirali in primerjali pomlajevanje po vetrolomih v letih 2008 in 2017. Ugotavljamo, da so gostote naravnega mladja med raziskovalnimi objekti in znotraj njih zelo različne in so posledica različnih ekoloških razmer v času ujme in po njej. Začetne gostote tri (vetrolom 2017) oz. štiri leta (vetrolom 2008) po ujmi so znašale približno 2100 do 23.000 osebkov na hektar. Zmes je bila bolj podobna, od klimaksnih vrst sta prevladovali smreka in bukev. Pomembno začetno gonilo sukcesije je precejšnja zastopanost pionirskih in svetloljubnih vrst, kot so iva, jerebika in breza. Avtorji izsledke raziskave dopolnjujemo z gozdnogojitvenimi smernicami za obnovo gozdov. Po ujmi smo pri tehnični sanaciji pozorni, da ne poškodujemo obstoječega pomladka, ki ima velik vlogo pri obnovi. Prevladuje naj naravna obnova gozdov, za umetno se odločamo v zaostrenih ekoloških razmerah, ko pričakujemo malo naravnega mladja ali to ni razvito. Pri umetni obnovi po zgledu iz tujine vnašamo jelko in hrast. Obžetev izvajamo točkovno in ne površinsko po celotni umetno obnovljeni površini, saj z njo odstranjujemo naravno mladje. V sistem obnove je treba vpeljati preverjanje uspešnosti saditve.
Ključne besede: naravno pomlajevanje, naravna obnova, obnova po ujmah, obnova gozdov, vetrolomi, gojenje gozdov, gozdnogojitvene smernice
Objavljeno v DiRROS: 29.10.2021; Ogledov: 489; Prenosov: 187
.pdf Celotno besedilo (301,68 KB)

7.
8.
Smernice & klinična pot za obravnavo bolnikov z melanomom
Primož Strojan, Uroš Ahčan, Marko Snoj, Boštjan Luzar, Jože Pižem, Boris Jančar, Martina Reberšek, Borut Žgavec, Tanja Planinšek Ručigaj, Aleksandra Dugovnik, 2010, slovar, enciklopedija, leksikon, priročnik, atlas, zemljevid

Ključne besede: klasifikacija, smernice, preživetje
Objavljeno v DiRROS: 28.08.2020; Ogledov: 1115; Prenosov: 509
.pdf Celotno besedilo (11,72 MB)

9.
Smernice za vrednotenje izvajalcev gozdarskih storitev : strokovna ocena MojGozdar
Matevž Triplat, Mirko Baša, Nina Škrk, 2019, strokovna monografija

Povzetek: V zadnjih letih beležimo izrazito povečanje števila ponudnikov del v gozdarstvu (v nadaljevanju ponudniki), kar pomeni večjo konkurenco na trgu, a hkrati terja tudi razmislek o objektivni presoji kakovosti ponudnikov. Celostnega sistema objektivne presoje kakovosti ponudnikov v Sloveniji nimamo. Pri trajnostnem gospodarjenju z gozdovi veliko število ponudnikov ne sme biti edino gonilo za povečevanje konkurenčnosti sektorja. V tujini pa tudi pri nas ima merilo najnižje cene storitev vse pogosteje opraviti z vprašanji kakovosti izvedbe del, pri čemer pa se med merila kakovosti uvrščajo tako okoljski, socialni kot tudi poslovni vidiki odnosa med naročnikom in izvajalcem del.
Ključne besede: gozdarstvo, gozdarske storitve, kvaliteta, smernice, elektronske knjige
Objavljeno v DiRROS: 29.07.2020; Ogledov: 1325; Prenosov: 994
URL Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...

10.
Iskanje izvedeno v 0.59 sek.
Na vrh