1. Mnenja mladih o pomenu narodnostne šole v PorabjuKatalin Munda Hirnök, Sonja Novak-Lukanovič, 2025, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Povzetek: Vzgoja in izobraževanje pripadnikov slovenske manjšine na Madžarskem se lahko organizira v več oblikah. V Porabju je sprejet in uveljavljen model t. i. narodnostne šole. Model vključuje vzgojno-izobraževalne ustanove, ki imajo status narodnostne šole oziroma vrtca. Osemletno osnovnošolsko izobraževanje v Porabju poteka na dveh dvojezičnih šolah (Dvojezična osnovna šola Jožefa Košiča na Gornjem Seniku in Dvojezična osnovna šola Števanovci), slovenski jezik kot narodnostni jezik se poučuje tudi na monoštrskih osnovnih in srednjih šolah. V prispevku na podlagi polstrukturiranih intervjujev z mladimi, ki so bili vključeni v narodnostno izobraževanje, predstavljamo njihova mnenja o rabi porabščine / slovenskega jezika v družini in okolju, njihove izkušnje učenja jezika in razmišljanja o perspektivnosti slovenskega jezika. Rezultati kažejo, da so intervjuvanci, ki so kaj vešči porabskega narečja, le-to usvojili od starih staršev, v komunikaciji s starši in vrstniki pa večinoma uporabljajo madžarščino. Ne glede na določene izražene pomanjkljivosti so s poukom slovenščine v pretežni meri zadovoljni. Pri rabi slovenščine velik pomen pripisujejo navzočnosti pedagoških delavcev iz Slovenije in izvenšolskim dejavnostim ter sodelovanju v kulturnih skupinah in društvih. Kljub pridobljenemu znanju slovenščine se ne počutijo dovolj usposobljeni za študij v Sloveniji. Večina je izpostavila dejstvo, da zaradi sosednje Avstrije in potreb trga dela znanje slovenščine ni dovolj privlačno za mlade.
Ključne besede: narodnostno šolstvo, slovenski jezik, slovensko Porabje, Madžarska, mnenja mladih
Objavljeno v DiRROS: 09.03.2026; Ogledov: 176; Prenosov: 132
 Celotno besedilo (144,52 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Kontrastivna primerjava slovenskega in italijanskega prevoda (1811) francoske slovnice Elémens de la grammaire françoise Charlesa Françoisa LhomondaIrena Orel, 2025, izvirni znanstveni članek Povzetek: V prispevku so primerjane nekatere izdaje francoske slovnice Charlesa Françoisa Lhomonda Élémens de la grammaire françoise (1780, 1810) s slovenskim prevodom Valentina Vodnika (1811), prvim slovenskim učbenikom za učenje tujega jezika, in italijanskim prevodom (1811) za gimnazije v Ilirskih provincah. Slovnice vsebujejo kratek glasoslovni opis ter osnove francoske morfologije, skladnje, prozodije in pravopisa. Prepoznane so nekatere tipične skladnosti in razlike med njimi, ki potrjujejo povezavo med slovenskim in italijanskim prevodom.
Ključne besede: slovenski učbenik za tuji jezik, slovenski prevod francoske šolske slovnice, italijanski prevod francoske šolske slovnice, Ilirske province, prevodoslovni vidiki, jezikoslovna terminologija, Valentin Vodnik
Objavljeno v DiRROS: 07.01.2026; Ogledov: 492; Prenosov: 194
Celotno besedilo (1,71 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Korpusna analiza pripovednega sloga in jezikovne norme v starejši verski periodikiDiana Košir, Tomaž Erjavec, 2025, izvirni znanstveni članek Povzetek: V prispevku je predstavljen postopek izdelave korpusa CVET, ki vsebuje besedila patra Hijacinta Repiča, objavljena v verski reviji Cvetje z vertov sv. Frančiška v obdobju 1881–1916. Korpus je uporabljen kot podlaga za jezikovno in stilistično analizo, opravljeno z orodjem noSketch Engine. Z analizo frekvenčnosti izbranih spremenljivk sta opisana besedišče patra Repiča in njegov pripovedni slog. Nazadnje je na primeru besed tipa bralec/bravec opazovan sinhrono-diahroni in normativni vidik starejšega slovenskega jezika besedil v korpusu.
Ključne besede: starejši slovenski jezik, verski tisk, korpusno jezikoslovje, korpusna stilistika, jezikovna norma
Objavljeno v DiRROS: 23.12.2025; Ogledov: 781; Prenosov: 215
Celotno besedilo (300,15 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. »Prvaki slovenstva« v Istri : jezikovna, pragmatična in stilometrična analiza pisne zapuščine patra Hijacinta Repiča ter narodotvorna vloga koprskega samostana sv. Ane : raziskovalni podatki (stilometrija)Diana Košir, 2025, zaključena znanstvena zbirka raziskovalnih podatkov Povzetek: V okviru doktorske raziskave je bila celovito opisana in interpretirana pisna zapuščina patra Hijacinta Repiča (1863–1918), s posebnim poudarkom na njegovem jeziku in pripovednem slogu.
Objavljeni podatki so rezultat priprave gradiva za stilometrično analizo s programom Stylo, ki je bila v raziskavi opravljena z namenom preverbe morebitnega Repičevega avtorstva slovenskih rokopisnih pridig, najdenih v arhivskem fondu samostana sv. Ane v Kopru.
Podatki (besedilne datoteke) so kritični prepisi anonimnih pridig, izbranih izvirnih besedil patra Hijacinta Repiča in nekaterih drugih avtorjev (Anton M. Slomšek, Filip Jakob Kaffol, Matija Vertovec, Janez Svetokriški, Marko Pohlin, Franc Veriti, prevodi Benjamina Franklina in Christopha Schmida). Gradivo je bilo v primernem formatu (.pdf, .txt) pridobljeno iz obstoječih elektronskih korpusov CVET (Košir in Erjavec 2024), PriLit (Žejn in Erjavec 2021) in eZISS: Tri pridige o jeziku (Faganel, Ogrin in Erjavec 2003) ter na portalu dLib, nato pa je bilo ročno urejeno.
Stilometrija je potrdila, da bi pater Repič lahko bil avtor anonimnih pridig.
Ključne besede: zgodovinska sociolingvistika, pragmatika, stilometrija, pripisovanje avtorstva, versko pripovedništvo, pridiga, nabožni članek, starejši slovenski jezik, korpusno jezikoslovje
Objavljeno v DiRROS: 14.08.2025; Ogledov: 746; Prenosov: 521
Celotno besedilo (232,19 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. Jezikovna zmožnost romskih otrok v slovenščini na začetku osnovne šoleSabina Zorčič, 2025, izvirni znanstveni članek Povzetek: V prispevku predstavljamo rezultate pilotnega testiranja jezikovne zmožnosti romskih otrok pred vstopom v šolo in v prvi triadi osnovne šole (5–13 let) v jeziku izobraževanja, tj. v slovenščini. Projekt Instrumentarij za prepoznavanje ravni jezikovne zmožnosti romskih otrok in učencev v romskem jeziku (V6-2249) je zajemal prilagoditev jezikovnega testa (testiranje razumevanja in priklica besed, skladnje ter razumevanja besedila), testiranje 29 otrok v romščini in slovenščini (14 v Prekmurju na SV Slovenije, 15 na JV Slovenije), analizo podatkov in predloge ukrepov ter nadaljnjih raziskovanj. Znanje slovenščine je v Prekmurju boljše, a razlika ni statistično značilna. Testiranje je pokazalo, da otroci, ki so jezikovno testiranje v slovenščini bolje opravili, bolje razumejo besedila v obeh jezikih. Poleg evidentiranja konkretnih jezikovnih težav romskih otrok pri slovenščini, ki jih je treba reševati z dodatnimi didaktičnimi materiali in razširjenimi metodami, bi bilo nujno tudi dodatno jezikoslovno izobraževanje zaposlenih, ki poučujejo romske otroke v slovenskih šolah.
Ključne besede: romski učenci v Sloveniji, jezikovna zmožnost, romski jezik kot prvi jezik, slovenski jezik kot drugi jezik, šolanje
Objavljeno v DiRROS: 08.04.2025; Ogledov: 847; Prenosov: 431
Celotno besedilo (221,30 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
6. |
7. Razvoj integracijskih programov za priseljence v SlovenijiMojca Medvešek, Romana Bešter, Janez Pirc, 2020, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Ključne besede: integracija, integracijska politika, integracijski programi, državljani držav nečlanic Evropske unije, začetna integracija priseljencev, slovenski jezik, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 16.04.2024; Ogledov: 1502; Prenosov: 540
Celotno besedilo (2,36 MB) |
