Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "ključne besede" (sečnja) .

31 - 40 / 58
Na začetekNa prejšnjo stran123456Na naslednjo stranNa konec
31.
Poškodbe sestojev pri uporabi tehnologije strojne sečnje v Sloveniji : znanstvena monografija
Matevž Mihelič, 2017, znanstvena monografija

Ključne besede: gozdarstvo, sečnja, Slovenija, raziskave, elektronske knjige
Objavljeno v DiRROS: 10.11.2021; Ogledov: 1001; Prenosov: 619
URL Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...

32.
33.
Značilnosti opravljanja sečnje in spravila v zasebnih gozdovih v Sloveniji
Špela Ščap, Darja Stare, Nike Krajnc, Matevž Triplat, 2021, izvirni znanstveni članek

Povzetek: V raziskavi, opravljeni leta 2019, je bilo zajetih 544 naključno izbranih gospodinjstev, ki imajo v lasti gozd. Več kot polovica anketi%ranih ima v lasti gozdno posest, veliko od 1 do 4,99 ha. Za 62 % anketiranih je glavni namen gospodarjenja z gozdom uporaba lesa za lastne potrebe. V obdobju 2015%2019 je sečnjo in spravilo opravljalo 71 % anketiranih, ki so v tem času skupaj posekali nekaj manj kot 50.000 m3 lesa (24 m3 /ha ali 141 m3 na gospodinjstvo). Intenziteta sečnje je bila najvišja pri zasebnih lastnikih z malimi gozdnimi posestmi (do 0,99 ha), in sicer v povprečju 41,4 m3 /ha. Analiza je pokazala, da obstajajo statistično značilne razlike med velikostjo gozdne posesti in intenziteto sečnje. V anketi je bilo ugotovljeno, da so za 41 % sečnje in spravila poskrbeli poklicni izvajalci del. Z raziskavo smo potrdili značilen vpliv velikosti zasebne gozdne posesti na način izvedbe sečnje in spravila. Rezultati so pokazali, da je največji delež zasebnih lastnikov, ki vsa dela opravijo s pomočjo najetih izvajalcev, v velikostnem razredu gozdne posesti od 5 do 9,99 ha. Z raziskavo nismo potrdili statistično značilnih razlik v intenziteti sečnje med spoloma zasebnih lastnikov gozdov
Ključne besede: zasebni lastniki, anketa, intenziteta sečnje, struktura lastnikov, gozdna posest, sečnja, spravilo, zasebni gozdovi
Objavljeno v DiRROS: 17.08.2021; Ogledov: 3200; Prenosov: 2024
.pdf Celotno besedilo (953,03 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

34.
35.
36.
37.
Izkoristek lesa pri sečnji bukovine
Edvard Rebula, 2002, izvirni znanstveni članek

Ključne besede: bukev, bukovina, izkoristek lesa, deblovina, tržna mera debla, sečnja, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 17.11.2020; Ogledov: 1009; Prenosov: 304
.pdf Celotno besedilo (737,67 KB)

38.
39.
Pregled talnih lastnosti, ki vplivajo na poškodbe tal pri strojni sečnji
Primož Bratun, Milan Kobal, 2018, pregledni znanstveni članek

Povzetek: V prvem delu prispevka so predstavljene glavne vrste poškodb gozdnih tal: zbijanje tal, premeščanje tal ter nastanek kolesnic. V drugem delu prispevka so opisani dejavniki občutljivosti gozdnih tal za poškodbe, ki smo jih razdelili na primarne talne dejavnike (tekstura tal, organska snov tal, zrak v tleh, voda v tleh) ter sekundarne talne dejavnike (struktura tal, poroznost tal, gostota tal, prepustnost tal za vodo in zrak). Navedene so nekatere možnosti povečanja odpornosti gozdnih tal proti poškodbam. Pomembna faza strojne sečnje je načrtovanje dela. Zaradi heterogenosti gozdnih tal je nemogoče vnaprej natančno prostorsko opredeliti bolj in manj primerna delovišča za strojno sečnjo. Kot smiseln kriterij primernosti strojne sečnje na določenem rastišču predlagamo še sprejemljivo poškodovanost tal in sestoja % primeren kazalnik se zdi dovoljena globina kolesnic.
Ključne besede: poškodbe gozdnih tal, strojna sečnja, organska snov, tekstura tal, voda v tleh
Objavljeno v DiRROS: 20.06.2018; Ogledov: 3730; Prenosov: 794
.pdf Celotno besedilo (300,26 KB)

40.
Ali odkupna cena lubadark odraža uporabnost njihovega lesa?
Mitja Skudnik, 2018, predgovor, uvodnik, spremna beseda

Ključne besede: sanitarna sečnja, strojna sečnja, les lubadark, kakovost lesa, lesnopredelovalna industrija, gozdna tla
Objavljeno v DiRROS: 20.06.2018; Ogledov: 2904; Prenosov: 692
.pdf Celotno besedilo (45,24 KB)

Iskanje izvedeno v 0.32 sek.
Na vrh