Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
Raziskovalni podatki

Možnosti:
  Ponastavi

Iskalni niz: "ključne besede" (rogovje) .

1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Nihajoča asimetrija (s poudarkom na asimetriji Rogovja cervidov) kot zgodnji kazalec stresa : principi, dosedanja dognanja in možnosti uporabe
Boštjan Pokorny, Miha Adamič, Cvetka Ribarič-Lasnik, 2004

Povzetek: Nihajoča asimetrija (FA; le-ta predstavlja neusmerjene razlike med levo in desno polovico bilateralnih znakov, ki se zaradi različnih dejavnikov stresa ne morejo razviti v sicer genetsko določeni popolni simetriji) je lahko zelo dober odzivni bioindikator izpostavljenosti populacij različnim vrstam okoljskega oz. genetskega stresa. Kljub velikemu potencialu predstavljajo meritve FA v slovenskem prostoru domala neznano področje okoljskih raziskav. Zato so v prispevku podrobno predstavljeni: (a) najpomembnejši principi, prednosti in slabosti meritev FA; (b) novejše ugotovitve o vplivu dejavnikov stresa na velikost FA bilateralnih znakov različnih živalskih in rastlinskih vrst; (c) vpliv izpostavljenosti težkim kovinam na velikost FA izbranih znakovživalskih vrst; (d) dosedanje ugotovitve o asimetriji rogovja prostoživečih prežvekovalcev. Kot tak je prispevek pomemben za korektno, celovito in z dosedanjimi dognanji podprto predstavitev rezultatov lastnega dela na rogovju srnjakov, še zlasti za razumevanje uporabe FA rogovja kot odličnega pripomočka za bioindikacijo onesnaženosti okolja z anorganskimi onesnažili (spremljajoči prispevek).
Ključne besede: nihajoča asimetrija, okoljski stres, bioindikacija, rogovje, jeleni, srnjad, prostoživeči prežvekovalci
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 1821; Prenosov: 554
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Nihajoča asimetrija rogovja srnjakov (Capreolus capreolus L.) kot kazalec onesnaženosti okolja in pripomoček za upraljanje s populacijami
Boštjan Pokorny, Miha Adamič, Cvetka Ribarič-Lasnik, 2004

Povzetek: Na 282 rogovjih srnjakov, uplenjenih v obdobju 1961 - 2002 v Šaleški dolini, smo določili nihajočo asimetrijo (FA; neusmerjene razlike med levo in desno stranjo) devetih bilateralnih morfoloških znakov. Ugotovili smo: (a) za analize FA je primernih pet znakov (dolžina veje, dolžina prednjega in zadnjega parožka, skupna dolžina veje, premer nastavka), ki ustrezajo potrebnim statističnim pogojem; (b) za vse znake obstaja pozitivna soodvisnostmed velikostjo in asimetrijo, zaradi česar FA rogovja ni primeren kazalec kakovosti posameznih osebkov; (c) lanščaki (zaradi nedokončanega telesnega razvoja asimetrija njihovega rogovja ni ustrezen kazalec onesnaženosti) imajo značilno večjo FA kot odrasli srnjaki; (d) FA je po letu 1980 upadala in je bila po izgradnji razžveplalne naprave na TEŠ manjša kot pred njo; (e) na ravni generacij obstaja značilna pozitivna soodvisnost med povprečnimi vsebnostmi Pb v rogovju in povprečno FA, kar kaže, da je onesnaženost okolja eden najpomembnejših dejavnikov stresa, ki vpliva na razvojno stabilnost procesa tvorbe rogovja.
Ključne besede: nihajoča asimetrija, rogovje, srnjad, retrospektivni biomonitoring, onesnaženost, okolje, svinec, Šaleška dolina, Termoelektrarna Šoštanj
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 1769; Prenosov: 520
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
Retrospektivni biomonitoring onesnaženosti ekosistemov Šaleške doline s svincem in fluoridi z uporabo rogovja srnjakov
Boštjan Pokorny, 2006

Povzetek: V Šaleški dolini oziroma v okolici Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ) smo določili vsebnosti svinca in fl uoridov v zgodovinski seriji 129 rogovij srnjakov, uplenjenih v obdobju 1961-2004. Najvišje vsebnosti obeh onesnažil smo izmeriliv vzorcih iz sredine prejšnjega stoletja (Pb: ? = 4,21 } 2,57 mg/kg, max = 7,28 mg/kg; F-: ? = 1453 } 113 mg/kg, max = 2590 mg/kg), najnižje pa vtistih iz obdobja 2000-2004 (Pb: ? = 0,58 } 0,11 mg/kg, min = 0,15 mg/kg; F-: ? = 500 } 113 mg/kg, min = 110 mg/kg). Onesnaženost okolja z anorganskimionesnažili je v preučevanem območju v zadnjih desetletjih kontinuirano upadala, kar potrjuje učinkovitost ukrepov za zmanjševanje onesnaževanja okolja (postavitev in rekonstrukcija daljinskega toplovodnega sistema ogrevanja, prehod na neosvinčen bencin, postavitev naprav za razžveplanje dimnih plinov TEŠ). Ugotovljena visoko značilna soodvisnost med letnimi emisijami anorganskih onesnažil iz TEŠ in povprečnimi letnimi vsebnostmi Pb oziroma F- v rogovju srnjakov kaže, da vsebnosti obeh onesnažil v rogovju odlično odsevajo upad emisij iz TEŠ, posledično pa potrjujejo tudi uspešnost sanacijskih ukrepov, opravljenih na njej.Key words: srnjad, rogovje,retrospektivni biomonitoring, onesnaženost okolja, svinec, fluoridi, Šaleška dolina, Termoelektrarna Šoštanj.
Ključne besede: srnjad, rogovje, retrospektivni biomonitoring, onesnaženost okolja, fluoridi, Šaleška dolina, Termoelektrarna Šoštanj
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 1682; Prenosov: 516
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh