1. Poročilo o preskusu št.: LVG 2019-071 : opis vzorca: Pinus sylvestris, veja (z listi ali brez) ali poganjki : namen testiranja: sum na: Fusarium circinatumNikica Ogris, Barbara Piškur, Zina Devetak, Špela Jagodic, 2019 Ključne besede: varstvo gozdov, borov smolasti rak, Fusarium circinatum, rdeči bor, Pinus sylvestris, Gibberella circinata, sušica borovih poganjkov
DiRROS - Objavljeno: 26.07.2019; Ogledov: 988; Prenosov: 124 |
2. Poročilo o preskusu št.: LVG 2019-073 : opis vzorca: Pinus sylvestris, veja (z listi ali brez) ali poganjki : namen testiranja: sum na: Fusarium circinatumNikica Ogris, Barbara Piškur, Zina Devetak, Špela Jagodic, 2019 Ključne besede: varstvo gozdov, borov smolasti rak, Fusarium circinatum, Gibberella circinata, rdeči bor, Pinus sylvestris, Diplodia pinea, sušica borovih poganjkov
DiRROS - Objavljeno: 29.07.2019; Ogledov: 1120; Prenosov: 154 |
3. Poročilo o preskusu št.: LVG 2019-077 : opis vzorca: Pinus sylvestris, les, lubje, sekanci : namen testiranja: sum na: Fusarium circinatumBarbara Piškur, Špela Jagodic, Nikica Ogris, 2019 Ključne besede: varstvo gozdov, morfološke analize, borov smolasti rak, Fusarium circinatum, Gibberella circinata, Pinus sylvestris, rdeči bor
DiRROS - Objavljeno: 12.08.2019; Ogledov: 941; Prenosov: 119 |
4. Poročilo o preskusu št.: LVG 2019-074 : opis vzorca: Pinus sylvestris, veja (z listi ali brez) ali poganjki : namen testiranja: sum na: Fusarium circinatumBarbara Piškur, Zina Devetak, Špela Jagodic, 2019 Ključne besede: varstvo gozdov, borov smolasti rak, Fusarium circinatum, Gibberella circinata, rdeči bor, Pinus sylvestris, Diplodia pinea, sušica borovih poganjkov
DiRROS - Objavljeno: 12.08.2019; Ogledov: 900; Prenosov: 114 |
5. Prirastne in anatomske značilnosti rdečega bora (Pinus sylvestris L.), izpostavljenega solem za posipanje cestiščTom Levanič, Primož Oven, 2002 Ključne besede: prirastoslovje, sol, vpliv na drevo, rast drevesa, kambijeva cona, rdeči bor, Pinus sylvestris, anatomija lesa, Slovenija
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 1835; Prenosov: 512
 Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...
|
6. Bazoljubno borovje v Sloveniji : združbe črnega in rdečega bora na karbonatni podlagi in rušja v alpskih dolinahIgor Dakskobler, Lado Kutnar, Andrej Rozman, 2015 Ključne besede: črni bor, rdeči bor, ruševje, Alpe, gozdne združbe, gozdni ekosistemi, gozdne rastline, fitogeografija, albumi
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 1896; Prenosov: 525
Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...
|
7. Isolation and characterization of essential oils from the cones of Norway spruce (Picea abies Karst.), European larch (Larix decidua Mill.) and Scots pine (Pinus sylvestris L.)Janja Zule, Vesna Tišler, Andrej Žurej, Niko Torelli, 2003 Povzetek: Preučevana je bila ekstrakcija eteričnih olj iz svežih storžev navadne smreke, rdečega bora in evropskega macesna ter njihova kemijska karakterizacija z metodo plinske kromatografije. Identificirani so različni monoterpeni in določene njihove relativne koncentracije. Ovrednotene so tudi vsebnosti višjih terpenov in podane razlike v kemijski sestavi posameznih eteričnih olj.
Ključne besede: navadna smreka, rdeči bor, evropski macesen, eterična olja, terpeni, kemijska karakterizacija, plinska kromatografija
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 2043; Prenosov: 552
Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...
|
8. Metoda preučevanja sledi iglic terminalnega poganjkaSimon Poljanšek, Primož Oven, Risto Jalkanen, Tom Levanič, 2011 Povzetek: Metoda preučevanja sledi iglic terminalnega poganjka, ali krajše metoda sledi iglic (ang.: needle trace method), retrospektivno beleži starost iglice v trenutku, ko odpade, ter preučuje vpliv okoljskih in biotskih dejavnikov na številne izpeljane podatke, ki temeljijo na ugotovljeni življenjski dobi iglice. Z izvedbo metode pridobimo podatke o dolžini višinskih prirastkov ter številu sledi iglic v posameznih branikah vseh višinskih prirastkov. Z izračunanimi kazalniki je mogoče oceniti fizično stanje krošnje preučevanega drevesa. Metoda je bila razvita na Finskem na rdečem boru (Pinus sylvestris L.), kmalu pa uporabljena tudi na drugih iglavcih. Uporablja se na področju dendrokronologije, gozdne ekologije, patologije in entomologije. V članku avtorji predstavljajo osnovno morfologijo sledi iglic, osnovno idejo metode in njeno uporabnost v okoljskih študijah ter izpeljane kazalnike, kot so relativno število sledi iglic ter zadrževanje, izguba, odmet, starost, dolgoživost, gostota, letni prirast števila in zaloga iglic.
Ključne besede: iglavci, iglice, rdeči bor, Pinus spp., listni aparat, kazalniki, okolje, onesnaževanje, defioliacija
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 1859; Prenosov: 585
Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...
|
9. |
10. |
