1. 12 let (2005-2017) raziskovalnega in strokovnega dela na področju zatiranja skladiščnih škodljivcev v SlovenijiStanislav Trdan, Tanja Bohinc, 2019, pregledni znanstveni članek Povzetek: Začetki poglobljenega znanstvenega in strokovnega dela na področju zatiranja skladiščnih škodljivcev v Sloveniji segajo v leto 2005, ko smo v okviru raziskav na področju preučevanja učinkovitosti entomopatogenih ogorčic v laboratorijskih razmerah ugotavljali njihovo delovanje na črnega žitnega žužka (Sitophilus granarius) in surinamskega mokarja (Oryzaephilus surinamensis). Leta 2007 smo bili povabljeni kot partnerji v projekt SEE-ERA.NET Development of a non-toxic, ecologically compatible, natural-resource based insecticide from diatomaceous earth deposits of South Eastern Europe to control stored-grain insect spests, kjer smo se pod koordinatorstvom C. Athanassiou-a prvič seznanili z raziskovalnim delom na področju preučevanja učinkovitosti diatomejske zemlje na hrošče iz rodu Sitophilus. Različne aspekte raziskav na področju diatomejske zemlje (vpliv geokemične sestave in abiotičnih dejavnikov na njeno učinkovitost, učinkovitost samostojne in kombinirane uporabe, delovanje na različne vrste škodljivcev idr.) smo ohranili do danes. Z namenom primerjave učinkovitosti z diatomejsko zemljo smo na različnih škodljivih hroščih preučevali insekticidno delovanje kremenovega peska in entomopatogenih ogorčic iz Slovenije, rastlinskega praha in eteričnih olj, v zadnjih letih pa v tej zvezi največ časa namenjamo lesnemu pepelu in zeolitom, ki kažejo zadovoljivo delovanje pri zatiranju hroščev iz rodu Sitophilus. V navedenem obdobju smo preučili sezonsko dinamiko krhljevega molja (Plodia interpunctella), močne vešče (Ephestia kuehniella) in koruznega molja (Sitotroga cerealella) v skladiščih žita, kjer smo iskali tudi morebitne domorodne naravne sovražnike skladiščnih škodljivcev. Našli smo parazitoida Anisopteromalus calandrae in Dibrachys microgastri. Leta 2017 smo bili organizatorji 11th Conference of the IOBC/wprs Working Group on Integrated Protection of Stored Products (Ljubljana, 3.-5. julij), ki se je je udeležilo 136 udeležencev iz 25 držav, tudi domačo strokovno javnost pa izobražujemo o škodljivosti in možnih načinih zatiranja skladiščnih škodljivcev. V tej zvezi smo leta 2014 organizirali delavnico »Od tehnološke zrelosti do skladiščenja žit in stročnic«, leta 2015 pa smo v okviru 12. Slovenskega posvetovanja o varstvu rastlin z mednarodno udeležbo na Ptuju gostili C. Athanassiou-a kot vabljenega predavatelja. V zadnjih letih v sodelovanju s strokovnjaki iz drugih držav preučujemo tudi delovanje okoljsko sprejemljivejših insekticidov (spinosad, spinetoram) in vpliv tehnologij pridelave žita na njegovo občutljivost na napad škodljivih hroščev iz rodu Sitophilus, sodelujemo pa tudi pri preučevanju učinkovitosti novih formulacij insekticidnih pripravkov. V prispevku bo podana kronologija aktivnosti na navedenem področju našega dela.
Ključne besede: skladiščni škodljivci, Slovenija, raziskovalno delo, strokovno delo
Objavljeno v DiRROS: 27.01.2026; Ogledov: 204; Prenosov: 98
 Celotno besedilo (14,73 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. |
3. Objavljanje drugih rezultatov raziskovalnega delaUroš Kunaver, Miro Pušnik, 2024, druge monografije in druga zaključena dela Ključne besede: odprti podatki, odprta znanost, objavljanje rezultatov, raziskovalno delo, institucionalni repozitoriji, projekt Spoznaj, načela odprte znanosti, raziskovalni podatki, uporabljanje podatkov
Objavljeno v DiRROS: 07.03.2025; Ogledov: 1077; Prenosov: 463
 Celotno besedilo (1,10 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. Splošen uvod v odprto znanostMiro Pušnik, 2024, druge monografije in druga zaključena dela Ključne besede: odprti podatki, odprta znanost, raziskovalno delo, institucionalni repozitoriji, projekt Spoznaj, načela odprte znanosti, raziskovalni podatki, uporabljanje podatkov
Objavljeno v DiRROS: 07.03.2025; Ogledov: 2228; Prenosov: 411
Celotno besedilo (10,06 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. |
6. |
7. Razvoj obravnave bolnic z rakom dojk v UKC MariborDarja Arko, 2022, objavljeni strokovni prispevek na konferenci Povzetek: Kot najpogostejši rak žensk predstavlja rak dojk pomemben del onkološke dejavnosti v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor (UKC Maribor.) Področje zdravljenja te bolezni, ki je sprva sodilo pod okrilje torakalnih kirurgov, smo sredi 90. let prejšnjega stoletja postopno prevzeli ginekologi in skoraj dve desetletji razvijali dejavnost na področju diagnostike, kirurškega in sistemskega
zdravljenja. S hitrim razvojem sistemskih zdravil in z uvedbo specializacije s področja internistične onkologije v Sloveniji se je dejavnost onkologije razvila v smeri samostojnega Oddelka za onkologijo, ki je leta 2016 prevzel najprej celotno sistemsko zdravljenje in kmalu zatem postopno tudi radioterapevtsko zdravljenje bolnic z rakom dojk.
Način obravnave žensk z rakom dojk v UKC Maribor se je bistveno spremenil z uvedbo programa DORA. Slikanje žensk v okviru tega programa se je v UKC Maribor začelo leta 2013, od konca leta 2018 pa je UKC Maribor tudi diagnostični center DORA, s čimer je diagnostika v veliki meri prešla v roke radiologov.
Danes poteka celostna obravnava bolnic z rakom dojk v UKC Maribor multidisciplinarno, v skladu s strokovnimi standardi in smernicami, od diagnostike in vseh oblik zdravljenja do rehabilitacije, sledenja in paliativne oskrbe na Oddelku za ginekološko onkologijo in onkologijo dojk in na Oddelku za onkologijo. Zdravljenje moških z rakom dojk ostaja na Oddelku za torakalno kirurgijo.
Ključne besede: rak dojk, diagnostika, zdravljenje, kirurško zdravljenje, radioterapija, sistemsko zdravljenje, rehabilitacija, raziskovalno delo
Objavljeno v DiRROS: 22.12.2022; Ogledov: 1470; Prenosov: 466
Celotno besedilo (1,24 MB) |
8. |
9. |
10. |
