Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "ključne besede" (raziskovalno delo) .

1 - 10 / 10
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Razvoj obravnave bolnic z rakom dojk v UKC Maribor
Darja Arko, 2022, objavljeni strokovni prispevek na konferenci

Povzetek: Kot najpogostejši rak žensk predstavlja rak dojk pomemben del onkološke dejavnosti v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor (UKC Maribor.) Področje zdravljenja te bolezni, ki je sprva sodilo pod okrilje torakalnih kirurgov, smo sredi 90. let prejšnjega stoletja postopno prevzeli ginekologi in skoraj dve desetletji razvijali dejavnost na področju diagnostike, kirurškega in sistemskega zdravljenja. S hitrim razvojem sistemskih zdravil in z uvedbo specializacije s področja internistične onkologije v Sloveniji se je dejavnost onkologije razvila v smeri samostojnega Oddelka za onkologijo, ki je leta 2016 prevzel najprej celotno sistemsko zdravljenje in kmalu zatem postopno tudi radioterapevtsko zdravljenje bolnic z rakom dojk. Način obravnave žensk z rakom dojk v UKC Maribor se je bistveno spremenil z uvedbo programa DORA. Slikanje žensk v okviru tega programa se je v UKC Maribor začelo leta 2013, od konca leta 2018 pa je UKC Maribor tudi diagnostični center DORA, s čimer je diagnostika v veliki meri prešla v roke radiologov. Danes poteka celostna obravnava bolnic z rakom dojk v UKC Maribor multidisciplinarno, v skladu s strokovnimi standardi in smernicami, od diagnostike in vseh oblik zdravljenja do rehabilitacije, sledenja in paliativne oskrbe na Oddelku za ginekološko onkologijo in onkologijo dojk in na Oddelku za onkologijo. Zdravljenje moških z rakom dojk ostaja na Oddelku za torakalno kirurgijo.
Ključne besede: rak dojk, diagnostika, zdravljenje, kirurško zdravljenje, radioterapija, sistemsko zdravljenje, rehabilitacija, raziskovalno delo
Objavljeno v DiRROS: 22.12.2022; Ogledov: 352; Prenosov: 101
.pdf Celotno besedilo (1,24 MB)

2.
3.
Projekt LesGoBio - Možnosti rabe lesa listavcev v slovenskem biogospodarstvu
Tina Drolc, 2021, poljudni članek

Ključne besede: gozdarstvo, raziskovalno delo, projekt LesGoBio, LesGoBio, listavci, biogospodarstvo
Objavljeno v DiRROS: 14.04.2021; Ogledov: 1200; Prenosov: 297
.pdf Celotno besedilo (72,07 KB)

4.
Izboljšanje kakovosti slovenske gozdno-lesne verige
Miha Humar, 2021, poljudni članek

Ključne besede: gozdarstvo, raziskovalno delo, lesarstvo, gozdno-lesna veriga
Objavljeno v DiRROS: 08.03.2021; Ogledov: 1159; Prenosov: 290
.pdf Celotno besedilo (82,81 KB)

5.
6.
70-letnica univerzitetnega študija gozdarstva v Sloveniji : razvoj in izzivi
Andrej Bončina, 2020, strokovni članek

Povzetek: V prispevku so opisani mejniki v razvoju študija gozdarstva v Sloveniji, temeljne značilnosti pedagoškega in razvojnega dela Oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire ter nakazani razvojni izzivi. Univerzitetni študij gozdarstva se je začel leta 1949 v okviru Agronomske in gozdarske fakultete. Od začetka študija gozdarstva do danes je oddelek vzgojil več kot 2400 gozdarskih strokovnjakov, ki so zaznamovali razvoj gozdarstva v Sloveniji pa tudi stanje gozdov in podobo slovenskih krajin. Od ustanovitve do danes je oddelek bistveno prispeval k poznavanju gozdnih ekosistemov v Sloveniji, socio-ekonomskih razmer gozdnih posestnikov in družbenega okolja gozdarstva, razvoju gozdarskih disciplin in oblikovanju 'slovenske gozdarske šole'. Temeljne aktivnosti oddelka - pedagoško, raziskovalno in razvojno delo - sedaj potekajo v znatno drugačnih okoljskih, socialnih, ekonomskih in tehnoloških razmerah, kot so vladale nekoč. Predvsem spremembe okoljskih razmer zbujajo zaskrbljenost glede prihodnosti gozdov v Sloveniji. Podnebni scenariji so zaskrbljujoči, tveganja in negotovosti pri gospodarjenju z gozdovi se večajo. Nujno je prilagajanje gozdov in gospodarjenja z njimi, sicer bo v naslednjih desetletjih ogroženo zagotavljanje proizvodnih, ekoloških in socialnih funkcij gozda. Za prilagajanje je potrebno novo znanje, ki ga lahko zagotovijo le nove raziskave. Njihovi izsledki so skupaj s tujimi in domačim izkušnjami podlaga za dopolnjevanje pedagoških vsebin in upravljanja gozdov.
Ključne besede: Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, Biotehniška fakulteta, pedagoško delo, raziskovalno delo, razvojno delo, obletnice, visokošolsko izobraževanje, gozdarstvo, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 29.02.2020; Ogledov: 2195; Prenosov: 631
.pdf Celotno besedilo (97,25 KB)

7.
8.
Bibliometrijska analiza Zbornika gozdarstva in lesarstva : 1950-2004
Maja Peteh, 2005, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Z bibliometrijskimi metodami je mogoče kvantitativno ovrednotiti značilnosti prispevkov in pridobiti dodatno znanje o raziskovalnem delu avtorjev. V prispevku so prikazani rezultati bibliometrijske analize revije Zbornik gozdarstva in lesarstva, v kateri je bilo zajetih 593 prispevkov, objavljenih od njegovih začetkov v letu 1950 do vključno leta 2004. Analizirano je številočlankov v letu, število avtorjev, citatov, samocitatov ter oprema člankov s preglednicami in slikami. V povprečju je število sodelujočih avtorjev manjše od dveh, večina (68 %) jih prihaja iz treh institucij, ki izdajajo revijo, ženske pa sestavljajo 17 % delež. V povprečju so prispevki pripravljeni s pomočjo 23 virov, od katerih sta 2 samocitata, opremljeni pa sos 3 - 4 preglednicami in 4 - 5 slikami. Prispevki so v 91 % pisani v slovenskem jeziku. Od začetkov izhajanja revije ostaja primarni vir literaturepisan v slovenskem jeziku (34 %), od katerih jih je 24 % objavljenihv samem Zborniku ali Gozdarskem vestniku ali zbirki Strokovna in znanstvena dela. V začetku devetdesetih so kot drugi najpomembnejši jezik literature angleško pisani viri izpodrinili nemške.
Ključne besede: znanstveno delo, raziskovalno delo, citiranost, bibliometrija, Zbornik gozdarstva in lesarstva
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4369; Prenosov: 1845
.pdf Celotno besedilo (10,14 MB)

9.
10.
Iskanje izvedeno v 0.33 sek.
Na vrh