1. Rastiščne in vegetacijske razmere v GGE Lobnica : (9. delavnica Javne gozdarske službe na OE ZGS Maribor) : Maribor, Ljubljana, 14. junij 2022Valerija Babij, Lado Kutnar, Mateja Cojzer, Aleksander Marinšek, Janez Kermavnar, Ruben Šprah, 2022, druge monografije in druga zaključena dela Ključne besede: gozdna vegetacija, gozdna tla, gozdna rastišča, ekologija gozda
Objavljeno v DiRROS: 25.07.2022; Ogledov: 466; Prenosov: 162
 Celotno besedilo (7,33 MB) |
2. Gozdni rastiščni tipi Slovenije, vegetacijske, sestojne in upravljavske značilnosti : Oddelek za gozdarstvo Biotehniške fakultete in Zavod za gozdove SlovenijeJurij Diaci, 2021, recenzija, prikaz knjige, kritika Ključne besede: gozdovi, gozdna rastišča, tipologija, prikaz knjige
Objavljeno v DiRROS: 26.10.2021; Ogledov: 827; Prenosov: 301
Celotno besedilo (463,25 KB) |
3. |
4. Predlogi za boljše gospodarjenje z gozdom in ureditev prometa z lesomJože Skumavec, 2020, poljudni članek Ključne besede: gospodarjenje z gozdovi, gozdna rastišča, škoda po divjadi, paša v gozdu, promet z lesom, gojitveni načrti, sečno-spravilni načrti, informacijski sistem
Objavljeno v DiRROS: 10.10.2020; Ogledov: 1371; Prenosov: 406
Celotno besedilo (75,25 KB) |
5. Poškodbe drevja zaradi abiotskih naravnih motenj na bukovih rastiščih v Sloveniji s poudarkom na snegolomihBlanka Klinar, Matija Klopčič, Andrej Bončina, 2020, izvirni znanstveni članek Povzetek: Raziskovali smo poškodovanost drevja zaradi snega v pretežno mešanih gozdnih sestojih na bukovih rastiščih v Sloveniji. V analizo smo vključili 22.609 oddelkov s prevladujočimi bukovimi rastišči, v katerih je bil delež bukve vsaj 10 % lesne zaloge sestojev. Delež iglavcev v sanitarnem poseku je bil večji pri snegolomih in vetrolomih, pri žledolomih sta bila deleža listavcev in iglavcev skoraj enaka. V bukovih gozdovih je zaradi snega najbolj poškodovano drevje v mlajših in srednjedobnih razvojnih fazah debelin 20%40 cm. Na podvzorcu 363 oddelkov, za katere smo pridobili podatke o lastnostih snežne odeje, smo z binarno logistično regresijo izdelali model verjetnosti pojava snegoloma. V model smo vključili spremenljivke količine snega v spomladanskih mesecih, fitoregijo, skalnatost, naklon terena in matično podlago. Najpomembnejša spremenljivka je bila količina snega v spomladanskih mesecih. Razlog za relativno visok sanitarni posek v bukovih gozdovih je povečan delež smreke v gozdnih sestojih, bukev je veliko manj dovzetna za poškodbe zaradi snega kot smreka. Za povečanje odpornosti sestojev predlagamo pogostejša klasična redčenja nižjih jakosti ali uvedbo situacijskih redčenj v sestojih mlajših in srednjedobnih sestojih.
Ključne besede: Fagus sylvatica, bukova rastišča, binarna logistična regresija, pojav poškodbe, snegolomi, naravne motnje, gozdovi
Objavljeno v DiRROS: 09.09.2020; Ogledov: 4892; Prenosov: 1499
 Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več... |
6. Karta potencialnih rastišč poletne gomoljike (Tuber aestivum) kot pripomoček pri razvoju gomoljikarstva v SlovenijiJanez Bergant, Andrej Piltaver, Nikica Ogris, Borut Vrščaj, Dušan Jurc, 2014, strokovni članek Ključne besede: zdravje gozdov, gozdovi, gomoljka, Tuber, modeli, karte, potencialna rastišča, gomoljkarstvo
Objavljeno v DiRROS: 28.07.2020; Ogledov: 1530; Prenosov: 767
Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več... |
7. Sušenje sestoja rdečega bora nad Belco v letu 2015Nikica Ogris, Andreja Kavčič, 2015, strokovni članek Ključne besede: varstvo gozdov, rastišča, sylvestris, suša, Diplodia pinea, Armillaria, mraznica, kozliček, Cerambycidae, krasnik, Buprestidae
Objavljeno v DiRROS: 28.07.2020; Ogledov: 1249; Prenosov: 876
Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več... |
8. Delavnice s področja fitocenologije in pedologije za pripravo strokovnih izhodišč za izdelavo gozdnogospodarskih načrtov območijValerija Babij, Lado Kutnar, Aleksander Marinšek, Janez Kermavnar, 2020, strokovni članek Povzetek: V letu 2019 smo v okviru Javne gozdarske službe v skupni organizaciji Zavoda za gozdove Slovenije in Gozdarskega inštituta Slovenije za gozdarje načrtovalce organizirali niz fitocenološko-pedoloških delavnic. Izvedli smo eno celodnevno teoretično delavnico v obliki predavanj in štiri terenske: za panonsko, primorsko, dinarsko in alpsko geografsko območje. Namen delavnic je priprava podlag strokovnih izhodišč na področju gozdnih rastišč, združb in gozdnih tal za izdelavo območnih gozdnogospodarskih načrtov za obdobje 2021%2030.
Ključne besede: fitocenologija, gozdna vegetacija, gozdna rastišča, gozdne združbe, rastiščni tip, gozdna tla, gozdnogospodarsko načrtovanje, prenos znanja, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 06.04.2020; Ogledov: 2043; Prenosov: 676
Celotno besedilo (446,12 KB) |
9. Dendrokronološka analiza debelinskega priraščanja smreke (Picea abies (L.) Karst.) na območju njene naravne in umetne razširjenosti v SlovenijiSamo Stopar, Jernej Jevšenak, Andrej Kobler, Tom Levanič, 2018, izvirni znanstveni članek Povzetek: Z dendrokronološkimi metodami smo analizirali debelinsko priraščanje smreke na osmih lokacijah v Sloveniji. Med njimi je bilo pet naravnih smrekovih združb, v druge je bila smreka umetno vnesena v preteklosti, oziroma je bil povečan njen naravni delež. Na vsaki ploskvi smo s prirastoslovnim svedrom odvzeli izvrtke najmanj 20 dreves. V dendrokronološkem laboratoriju smo jih posušili in zbrusili do visokega sijaja, nato pa skenirali s pomočjo sistema ATRICS ter izmerili širine branik v programih CooRecorder in CDendro. Ugotovili smo, da med naravnimi in antropogenimi rastišči ni značilnih razlik v debelinskem priraščanju. Na lokacijah Sorško polje, Ravnik in Mašun smo opazili spremembe v debelinskem priraščanju, ki kažejo, da se vpliv temperature zraka (toplejša poletja) in padavin (pogostejši pojav suše) na rast povečuje. Analiza značilnih let je pokazala, da so le-ta v zadnjih 30 letih pogostejša in da se pojavljajo na več lokacijah hkrati, predvsem pa se je povečalo število negativnih značilnih let, t.j. nadpovprečno toplih in suhih let.
Ključne besede: klimatske spremembe, naravna smrekova rastišča, antropogeno spremenjena rastišča smreke, dendrokronologija, Slovenija, debelinski prirastek
Objavljeno v DiRROS: 04.02.2019; Ogledov: 5028; Prenosov: 3678
Celotno besedilo (7,56 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
10. |
