Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "ključne besede" (rastišča) .

1 - 10 / 32
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
Pregled bukovih rastišč v Sloveniji
Igor Dakskobler, 2008, pregledni znanstveni članek

Ključne besede: gozdne združbe, bukev, fitocenologija, sintaksonomija, rastišča, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 17.11.2020; Ogledov: 1227; Prenosov: 365
.pdf Celotno besedilo (1,41 MB)

4.
5.
Poškodbe drevja zaradi abiotskih naravnih motenj na bukovih rastiščih v Sloveniji s poudarkom na snegolomih
Blanka Klinar, Matija Klopčič, Andrej Bončina, 2020, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Raziskovali smo poškodovanost drevja zaradi snega v pretežno mešanih gozdnih sestojih na bukovih rastiščih v Sloveniji. V analizo smo vključili 22.609 oddelkov s prevladujočimi bukovimi rastišči, v katerih je bil delež bukve vsaj 10 % lesne zaloge sestojev. Delež iglavcev v sanitarnem poseku je bil večji pri snegolomih in vetrolomih, pri žledolomih sta bila deleža listavcev in iglavcev skoraj enaka. V bukovih gozdovih je zaradi snega najbolj poškodovano drevje v mlajših in srednjedobnih razvojnih fazah debelin 20%40 cm. Na podvzorcu 363 oddelkov, za katere smo pridobili podatke o lastnostih snežne odeje, smo z binarno logistično regresijo izdelali model verjetnosti pojava snegoloma. V model smo vključili spremenljivke količine snega v spomladanskih mesecih, fitoregijo, skalnatost, naklon terena in matično podlago. Najpomembnejša spremenljivka je bila količina snega v spomladanskih mesecih. Razlog za relativno visok sanitarni posek v bukovih gozdovih je povečan delež smreke v gozdnih sestojih, bukev je veliko manj dovzetna za poškodbe zaradi snega kot smreka. Za povečanje odpornosti sestojev predlagamo pogostejša klasična redčenja nižjih jakosti ali uvedbo situacijskih redčenj v sestojih mlajših in srednjedobnih sestojih.
Ključne besede: Fagus sylvatica, bukova rastišča, binarna logistična regresija, pojav poškodbe, snegolomi, naravne motnje, gozdovi
Objavljeno v DiRROS: 09.09.2020; Ogledov: 5289; Prenosov: 1630
URL Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...

6.
7.
Sušenje sestoja rdečega bora nad Belco v letu 2015
Nikica Ogris, Andreja Kavčič, 2015, strokovni članek

Ključne besede: varstvo gozdov, rastišča, sylvestris, suša, Diplodia pinea, Armillaria, mraznica, kozliček, Cerambycidae, krasnik, Buprestidae
Objavljeno v DiRROS: 28.07.2020; Ogledov: 1409; Prenosov: 954
URL Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...

8.
Delavnice s področja fitocenologije in pedologije za pripravo strokovnih izhodišč za izdelavo gozdnogospodarskih načrtov območij
Valerija Babij, Lado Kutnar, Aleksander Marinšek, Janez Kermavnar, 2020, strokovni članek

Povzetek: V letu 2019 smo v okviru Javne gozdarske službe v skupni organizaciji Zavoda za gozdove Slovenije in Gozdarskega inštituta Slovenije za gozdarje načrtovalce organizirali niz fitocenološko-pedoloških delavnic. Izvedli smo eno celodnevno teoretično delavnico v obliki predavanj in štiri terenske: za panonsko, primorsko, dinarsko in alpsko geografsko območje. Namen delavnic je priprava podlag strokovnih izhodišč na področju gozdnih rastišč, združb in gozdnih tal za izdelavo območnih gozdnogospodarskih načrtov za obdobje 2021%2030.
Ključne besede: fitocenologija, gozdna vegetacija, gozdna rastišča, gozdne združbe, rastiščni tip, gozdna tla, gozdnogospodarsko načrtovanje, prenos znanja, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 06.04.2020; Ogledov: 2289; Prenosov: 745
.pdf Celotno besedilo (446,12 KB)

9.
Dendrokronološka analiza debelinskega priraščanja smreke (Picea abies (L.) Karst.) na območju njene naravne in umetne razširjenosti v Sloveniji
Samo Stopar, Jernej Jevšenak, Andrej Kobler, Tom Levanič, 2018, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Z dendrokronološkimi metodami smo analizirali debelinsko priraščanje smreke na osmih lokacijah v Sloveniji. Med njimi je bilo pet naravnih smrekovih združb, v druge je bila smreka umetno vnesena v preteklosti, oziroma je bil povečan njen naravni delež. Na vsaki ploskvi smo s prirastoslovnim svedrom odvzeli izvrtke najmanj 20 dreves. V dendrokronološkem laboratoriju smo jih posušili in zbrusili do visokega sijaja, nato pa skenirali s pomočjo sistema ATRICS ter izmerili širine branik v programih CooRecorder in CDendro. Ugotovili smo, da med naravnimi in antropogenimi rastišči ni značilnih razlik v debelinskem priraščanju. Na lokacijah Sorško polje, Ravnik in Mašun smo opazili spremembe v debelinskem priraščanju, ki kažejo, da se vpliv temperature zraka (toplejša poletja) in padavin (pogostejši pojav suše) na rast povečuje. Analiza značilnih let je pokazala, da so le-ta v zadnjih 30 letih pogostejša in da se pojavljajo na več lokacijah hkrati, predvsem pa se je povečalo število negativnih značilnih let, t.j. nadpovprečno toplih in suhih let.
Ključne besede: klimatske spremembe, naravna smrekova rastišča, antropogeno spremenjena rastišča smreke, dendrokronologija, Slovenija, debelinski prirastek
Objavljeno v DiRROS: 04.02.2019; Ogledov: 5364; Prenosov: 3846
.pdf Celotno besedilo (7,56 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

10.
Iskanje izvedeno v 0.3 sek.
Na vrh