Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Povzetek: Background: The aim of the study was to evaluate if artificial neural networks can predict high-grade histopathology results after conisation from risk factors and their combinations in patients undergoing conisation because of pathological changes on uterine cervix. Patients and methods: We analysed 1475 patients who had conisation surgery at the University Clinic for Gynaecology and Obstetrics of University Clinical Centre Maribor from 1993-2005. The database in different datasets was arranged to deal with unbalance data and enhance classification performance. Weka open-source software was used for analysis with artificial neural networks. Last Papanicolaou smear (PAP) and risk factors for development of cervical dysplasia and carcinoma were used as input and high-grade dysplasia Yes/No as output result. 10-fold cross validation was used for defining training and holdout set for analysis. Results: Baseline classification and multiple runs of artificial neural network on various risk factors settings were performed. We achieved 84.19% correct classifications, area under the curve 0.87, kappa 0.64, F-measure 0.884 and Matthews correlation coefficient (MCC) 0.640 in model, where baseline prediction was 69.79%. Conclusions: With artificial neural networks we were able to identify more patients who developed high-grade squamous intraepithelial lesion on final histopathology result of conisation as with baseline prediction. But, characteristics of 1475 patients who had conisation in years 1993-2005 at the University Clinical Centre Maribor did not allow reliable prediction with artificial neural networks for every-day clinical practice.
Ključne besede: artificial neural networks, conisation, uterine cervical cancer, uterine cervical dysplasia, displazija materničnega vratu, rak materničnega vratu, konizacija, umetne nevronske mreže
Objavljeno v DiRROS: 24.07.2024; Ogledov: 18; Prenosov: 9
Celotno besedilo (663,31 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Ključne besede: internistična onkologija, rak glave in vratu, kemoterapija
Objavljeno v DiRROS: 22.04.2024; Ogledov: 243; Prenosov: 57
Celotno besedilo (871,04 KB)

Povzetek: Ponovljeni in metastatski rak glave in vratu je imel do nedavnega slabo prognozo z medianim preživetjem okoli 10 mesecev. Z uvedbo imunoterapije se je mediano preživetje podaljšalo za 3 mesece, pri majhnem deležu bolnikov so možne dolgotrajne remisije, morda celo ozdravitve. Predstavljamo primer zdravljenja 65-letne bolnice s primarno metastatskim rakom hipofarinksa.
Ključne besede: rak glave in vratu, sistemsko zdravljenje, onkološko zdravljenje
Objavljeno v DiRROS: 06.01.2023; Ogledov: 428; Prenosov: 132
Celotno besedilo (87,40 KB)

Povzetek: S sledenjem bolnikov po končanem zdravljenju raka glave in vratu želimo doseči čim boljšo rehabilitacijo bolnikov in dovolj zgodaj prepoznati morebitne ponovitve bolezni, ko je še mogoče učinkovito rešilno zdravljenje. Večina ponovitev bolezni se zgodi v prvih dveh letih po koncu zdravljenja, zato so v tem času kontrolni pregledi pogostejši, tako klinični pregled kot slikovne preiskave, kasneje pa so klinično pregledi redkejši, slikovne preiskave pa indicirane predvsem glede na klinično sliko oziroma specifično lego tumorja. Učinkovit sistem sledenja omogoča tudi prepoznavo posledic po končanem zdravljenju, kot so motnje požiranja, govora, sluha, zobozdravstvene težave in ustrezno ukrepanje, za dosego čim boljše rehabilitacije bolnikov. Incidenca pojavljanja metakronih rakov zgornjega aerodigestivnega trakta je po zdravljenju raka glave in vratu visoka predvsem pri bolnikih z anamnezo uživanja tobaka in alkohola, zato je v sklopu sledenja pomembno prepoznati tudi te in bolnikom pomagati pri opustitvi škodljivih navad.
Ključne besede: rak glave in vratu, sledenje bolnikom, onkološko zdravljenje
Objavljeno v DiRROS: 06.01.2023; Ogledov: 505; Prenosov: 123
Celotno besedilo (84,54 KB)

Povzetek: Namen tega prispevka je predstaviti potrebe po zdravstveni negi pri bolnikih z rakom glave in vratu, ki se zdravijo z obsevanjem in/ali s kemoterapijo ali pa so zdravljenje že končali. Med zdravljenjem ali neposredno po končanem zdravljenju se pri njih pojavljajo različni neželeni učinki, kot so vnetje sluznic radiomukozitis, podhranjenost (ki zahteva uvedbo prehrane prek nazogastične sonde, gastrostome ali jejunostome) in vnetje kože – radiodermatitis. Pri teh bolnikih se medicinska sestra/zdravstvenik lahko sreča tudi z malignimi ranami, ki so posledica napredovanja bolezni in se pojavijo pri 510 % bolnikov. Pri bolnikih z rakom glave in vratu je že pred zdravljenjem, lahko pa tudi med njim ali po njem, pogosto potrebna izdelava dihalne stome za zagotavljanje proste dihalne poti.
Ključne besede: rak glave in vratu, zdravstvena nega, onkološko zdravljenje
Objavljeno v DiRROS: 06.01.2023; Ogledov: 508; Prenosov: 140
Celotno besedilo (136,58 KB)