51. Pogled internista onkologa na zdravljenje raka želodcaJanja Ocvirk, 2014, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Povzetek: Veliko število bolnikov s karcinomom želodca (KŽ) in gastroezofegealnega prehoda (GEP) ima ponovitev bolezni po resekciji. Ponovitve so lokalne ali z oddaljenimi zasevki ali pa kombinacija obojega. Adjuvantna kemoterapija lahko podaljša celokupno preživetje pri nekaterih vrstah solidnih tumorjev predvsem z zmanjšanjem ostanka mikrozasevkov. Vloga adjuvantne kemoterapije pri KŽ in GEP ni tako jasna, adjuvantna radiokemoterapija pa značilno podaljša čas brez bolezni in celokupno preživetje. Perioperativno zdravljenje s kemoterapijo ECF značilno podaljša preživetje brez bolezni in celokupno. Standardno zdravljenje za bolnike z napredovalim karcinomom želodca in GEP je kemoterapija ECF ali njene izpeljanke EOF, ECX oziroma EOX. Učinkovito je tudi zdravljenje s taksani v kombinaciji s 5-FU in cisplatinom (TCF). Z novimi kombinacijami citostatikov in z uvajanjem novih citostatikov se srednja preživetja bolnikov s karcinomom želodca in GEP podaljšujejo. V zdravljenje metastatskega KŽ in GEP pa prihajajo tudi tarčna zdravila. Določanje biomarkerjev in uvajanje tarčnega zdravljenja v kombinaciji s kemoterapijo pa odpira novo ero bolniku prilagojenega zdravljenja, tudi pri bolnikih z napredovalim karcinomom želodca in GEP. Veliko število bolnikov s karcinomom želodca (KŽ) in gastroezofegealnega prehoda (GEP) ima ponovitev bolezni po resekciji. Ponovitve so lokalne ali z oddaljenimi zasevki ali pa kombinacija obojega. V Evropi in ZDA so bolj pogoste lokoregionalne ponovitve, med katerimi se največkrat pojavijo na mestu želodca, regionalnih bezgavk in anostomozi. Med sistemskimi razširitvami bolezni so najpogostejši jetrni zasevki in zasevki po potrebušnici. Karcinom GEP pa lahko pogosto zaseva tudi v pljuča.
Ključne besede: onkologija, rak želodca, radiokemoterapija, rak prebavil
Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 3046; Prenosov: 769
 Celotno besedilo (380,36 KB) |
52. |
53. |
54. Epidemiologija raka debelega črevesa in dankeMaja Primic-Žakelj, Vesna Zadnik, Tina Žagar, 2013, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Povzetek: Debelo črevo in danka sta v zadnjih letih najpogostejše mesto (razen kože), na katerem pri prebivalstvu razvitega sveta, tudi v Sloveniji, nastane ena od rakavih bolezni. Za leto 2008 je ocenjeno, da je za rakom debelega črevesa in danke po svetu zbolelo 1.235.108 ljudi (9,8 % vseh novih primerov raka), umrlo pa 609.051 ljudi. Ocenjujejo, da je v Evropi leta 2008 za rakom debelega črevesa in danke zbolelo 229.229 moških in 203.185 žensk, umrlo pa 110.059 moških in 102.160 žensk. Pri obeh spolih sodi rak debelega črevesa in danke med najpogostejše rakave bolezni; pri moških je bil z 12,8 % na tretjem mestu (za rakom prostate in pljučnim rakom), pri ženskah pa s 13,1 % na drugem, za rakom dojk. Po podatkih Registra raka Republike Slovenije je leta 2008 pri nas za rakom debelega črevesa in danke zbolelo 1.453 ljudi, od tega 827 moških (83,0/100.000) in 626 žensk (61,0/100.000), umrlo pa 758 bolnic in bolnikov, kar je 13 % vseh smrti zaradi raka. Največ rakov je vzniknilo na debelem črevesu (57 %), 9 % na rektosigmoidni zvezi, 44 % pa jih je nastalo v danki. Incidenca se veča od sredine 50. let prejšnjega stoletja, strmeje v zadnjih dvajsetih letih. Petletno relativno preživetje se postopno izboljšuje zaradi večjega odstotnega deleža zdravljenih bolnikov, izboljšanja operacijske tehnike in več sistemskega zdravljenja, bolezen pa je še vedno pri preveč primerih odkrita v napredovali obliki. V preventivi raka debelega črevesa je najpomembnejši zdrav življenjski slog z vzdrževanjem normalne telesne teže, z nekajenjem, zdravo prehrano in telesno dejavnostjo. K odkrivanju bolezni v začetnem stadiju oz. odstranitvi predrakavih sprememb pa bo največ prispevalo organizirano populacijsko presejanje prebivalcev v programu Svit.
Ključne besede: epidemiologija, rak debelega črevesa, rak danke, rak prebavil
Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 3123; Prenosov: 863
Celotno besedilo (406,25 KB) |
55. Adjuvantno zdravljenje raka debelega črevesaJanja Ocvirk, 2013, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Povzetek: Incidenca raka debelega črevesa še vedno narašča. Odkrit v zgodnjem stadiju je ozdravljiva bolezen že s samo kirurškim posegom. Pri bolnikih stadija I in večini stadija II je operacija dovolj ter ne potrebujejo dodatnega zdravljenja. Bolniki stadija III potrebujejo dodatno zdravljenje z adjuvantno kemoterapijo, saj ta zmanjša število ponovitev bolezni in s tem podaljša celotno preživetje ter vodi k večjemu številu ozdravljenih bolnikov. Glede na rezultate nedavnih raziskav pa tudi bolnikom stadija II glede na prisotnost rizičnih dejavnikov priporočamo zdravljenje z adjuvantno kemoterapijo.
Ključne besede: adjvantno zdravljenje, rak debelega črevesa, rak danke, rak prebavil
Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 3422; Prenosov: 767
Celotno besedilo (301,75 KB) |
56. Določanje mutacij v genih c-KIT in PDGFRA pri bolnikih z gastrointestinalnimi stromalnimi tumorjiMarina Grgić, Srdjan Novaković, 2014, izvirni znanstveni članek Povzetek: Na Oddelku za molekularno diagnostiko Onkološkega inštituta Ljubljana smo uvedli testiranje mutacij v protoonkogenih c-KIT in PDGFRA z metodo neposrednega sekvenciranja. Uporaba zaviralcev tirozin kinaz za zdravljenje bolnikov z gastrointestinalnimi stromalnimi tumorji (GIST) je omogočila uspešnejše zdravljenje. Na izbiro najustreznejšega zdravila za bolnike z GIST vplivajo aktivacijske mutacije v genih c-KIT in PDGFRA. Mutacije v navedenih genih najdemo pri približno 90 % bolnikov z GIST. Večina izmed teh mutacij omogoči dober odgovor na zdravljenje z zaviralci tirozin kinaz (npr. imatinibom v prvi liniji zdravljenja), nekatere izmed mutacij pa povzročijo neodzivnost bolnika na zdravljenje. Pogosto se pojavijo tudi sekundarne mutacije, ki kljub prvotnemu dobremu odgovoru na zdravljenje z zaviralci tirozin kinaz povzročijo neodzivnost bolnika na prvotno zdravilo. V tem primeru je treba izbrati drugo vrsto zaviralca tirozin kinaz (npr. sunitinib, sorafenib, nilotinib). Poznavanje mutacijskega statusa genov c-KIT in PDGFRA predstavlja pomemben podatek za zdravnika pri izbiri ustreznega zdravljenja za posameznega bolnika.
Ključne besede: rak prebavil, mutacije, geni, testi
Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 3079; Prenosov: 800
Celotno besedilo (492,46 KB) |
57. Ali imajo tarčna zdravila svoje mesto v radiokemoterapiji tumorjev prebavil?Vaneja Velenik, 2014, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Povzetek: V zadnjem desetletju smo priča hitremu napredku v razumevanju tumorske biologije in imunologije rakov prebavil. Sočasno je prišlo do izboljšav v tehnikah obsevanja, zaradi katerih je lokalna kontrola bolezni boljša, saj je lahko doza na tumor večja, toksičnost na zdrava tkiva pa manjša. Skrb zbujajoč pa ostaja visok delež pojava oddaljenih zasevkov, kar nakazuje na potrebo po še agresivnejšem multimodalnem zdravljenju. Pričakovana dobrobit tarčnih zdravil pri nemetastatskih rakih prebavil je še vedno stvar kliničnih raziskav. Nujna je prepoznava prave populacije bolnikov in vključitev v raziskave ne glede na histologijo ali lokalizacijo tumorjev, pač pa glede na specifične molekularne in genetske nenormalnosti, torej glede na njihov specifični genetski profil.
Ključne besede: rak požiralnika, rak želodca, radiokemoterapija, rak prebavil
Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 3062; Prenosov: 752
Celotno besedilo (398,59 KB) |
58. Zdravljenje lokoregionalno napredovalega karcinoma požiralnikaJasna But-Hadžić, Marko Bitenc, 2014, objavljeni strokovni prispevek na konferenci Povzetek: V prispevku predstavljamo primer 67-letnega bolnika z napredovalim karcinomom srednje tretjine požiralnika, s širjenjem v zgornjo in spodnjo tretjino, v stadiju T3 N2–3M0. Kljub obsežnosti bolezni je prejel optimalno zdravljenje s predoperativno radiokemoterapijo in operacijo. Uspešen potek zdravljenja je omogočil individualen pristop, tesno sodelovanje vseh strok onkologije in uporaba novih obsevalnih tehnik.
Ključne besede: rak požiralnika, ploščatocelični rak, radiokemoterapija, rak prebavil
Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 3405; Prenosov: 866
Celotno besedilo (417,38 KB) |
59. Predoperativno obsevanje pri bolnici z rakom želodcaAjra Šečerov Ermenc, 2014, objavljeni strokovni prispevek na konferenci Povzetek: Pri bolnikih z neresektabilnim oz. mejno resektabilnim rakom želodca, ki nimajo razsoja bolezni, priporočamo predoperativno radiokemoterapijo, s katero poskušamo zmanjšati tumor in s tem zvišati možnost popolne odstranitve (R0 resekcija). V prispevku je prikazan primer bolnice z rakom želodca v kliničnem stadiju T4 N1 M0, ki je bila zdravljena s predoperativno radiokemoterapijo, ki ji je sledila totalna gastrektomija. Dosežen je bil zelo dober odgovor na predoperativno zdravljenje. Po operaciji je bolnica prejela še dopolnilno kemoterapijo in pet let po zaključku zdravljenja ni imela ponovitve bolezni.
Ključne besede: predoperativno obsevanje, rak želodca, radiokemoterapija, rak prebavil
Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 3090; Prenosov: 818
Celotno besedilo (370,35 KB) |
60. |
