Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "ključne besede" (rak požiralnika) .

11 - 17 / 17
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
11.
Vloga endoluminalnih opornic med neoadjuvantnim zdravljenjem karcinomov požiralnika
Anton Crnjac, Boris Greif, Aljaž Hojski, 2014, objavljeni strokovni prispevek na konferenci

Povzetek: Prvi cilji zdravljenja simptomatskih malignomov požiralnika vključujejo vzdrževanje prehranske poti, preprečevanje krvavitev in bolečin. Vsi bolniki potrebujejo multidisciplinarno oceno, da jim zagotovimo primerno, običajno več-modalno terapijo. Opredelitev najbolj ustreznega načina prehranske podpore bolnika z rakom požiralnika mora biti individualna. Zdravljenje je odvisno od stadija bolezni, simptomov, razpoložljive tehnologije in izkušenj lečečega zdravnika. Predstavljamo naš način reševanja disfagije s pomočjo znotraj- -lumenskih opornic požiralnika. V naši praksi se je znotraj- -lumenska opornica požiralnika pokazala za zelo učinkovit in bolniku najprijaznejši način zagotavljanja optimalnega vnosa hranil pred ter med neoadjuvantno terapijo. Zapletov je malo, vstavitve pa nimajo negativnega vpliva na perioperativne izide.
Ključne besede: rak požiralnika, prehranska podpora, zdravljenje, endoluminalne opornice
Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 2832; Prenosov: 781
.pdf Celotno besedilo (470,46 KB)

12.
Primarni razsoj adenokarcinoma gastroezofagealnega prehoda v možgane
Tanja Mesti, Marko Boc, Martina Reberšek, 2014, objavljeni strokovni prispevek na konferenci

Ključne besede: rak požiralnika, rak želodca, radiokemoterapija, rak prebavil
Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 3013; Prenosov: 786
.pdf Celotno besedilo (445,19 KB)

13.
Rezultati zdravljenja bolnikov s karcinomom požiralnika[,] zdravljenih na Onkološkem inštitutu Ljubljana v letih 2006-2010
Franc Anderluh, Ana Perpar, Vaneja Velenik, Irena Oblak, 2014, pregledni znanstveni članek

Povzetek: Karcinom požiralnika je relativno redka bolezen s slabo prognozo. Namen naše retrospektivne raziskave je bil oceniti različne načine in rezultate zdravljenja bolnikov z rakom požiralnika, ki so bili v obdobju od leta 2006 do 2010 obravnavani na Onkološkem inštitutu v Ljubljani (OIL). V raziskavo je bilo vključenih 151 bolnikov, od katerih jih je bilo 74 zdravljenih paliativno in 75 radikalno. Pri dveh bolnikih je bilo načrtovano radikalno zdravljenje, vendar sta zaradi zapletov s hitrim poslabšenjem splošnega stanja prejela le podporno zdravljenje. Petletno celokupno preživetje (CP) je za vse bolnike znašalo 9.5%, za zdravljene paliativno 0% in zdravljene radikalno 18.7%. Ustrezne vrednosti za petletno preživetje brez progresa bolezni (PBP) so bile za vse bolnike 22.4% in za zdravljene radikalno 29.6%. V skupini radikalno zdravljenih bolnikov je bila opravljena tudi primerjava preživetij med skupino 50 bolnikov, ki so bili zdravljeni samo z obsevanjem z ali brez sočasne kemoterapije in skupino 25 bolnikov, ki so bili pred ali po radio- in/ali kemoterapiji tudi operirani. Med podskupinama statistično pomembne razlike v CP (p=0.42) in v PBP (p=0.31) ni bilo. Rezultati zdravljenja teh bolnikov so v Sloveniji slabi, vendar ne odstopajo bistveno od prav tako slabih rezultatov iz raziskave EUROCARE-5. Odgovor na vprašanje ali bomo pri zdravljenju raka požiralnika z dosledno uporabo trimodalnega zdravljenja (pri izbranih bolnikih) in morebitno uporabo novih kemoterapevtskih shem dosegli kakršenkoli napredek, bodo lahko dale samo dobro načrtovane in izpeljane prospektivne raziskave .
Ključne besede: rak požiralnika, bolniki, zdravljenje, preživetje
Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 3094; Prenosov: 858
.pdf Celotno besedilo (1,29 MB)

14.
Ali imajo tarčna zdravila svoje mesto v radiokemoterapiji tumorjev prebavil?
Vaneja Velenik, 2014, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Povzetek: V zadnjem desetletju smo priča hitremu napredku v razumevanju tumorske biologije in imunologije rakov prebavil. Sočasno je prišlo do izboljšav v tehnikah obsevanja, zaradi katerih je lokalna kontrola bolezni boljša, saj je lahko doza na tumor večja, toksičnost na zdrava tkiva pa manjša. Skrb zbujajoč pa ostaja visok delež pojava oddaljenih zasevkov, kar nakazuje na potrebo po še agresivnejšem multimodalnem zdravljenju. Pričakovana dobrobit tarčnih zdravil pri nemetastatskih rakih prebavil je še vedno stvar kliničnih raziskav. Nujna je prepoznava prave populacije bolnikov in vključitev v raziskave ne glede na histologijo ali lokalizacijo tumorjev, pač pa glede na specifične molekularne in genetske nenormalnosti, torej glede na njihov specifični genetski profil.
Ključne besede: rak požiralnika, rak želodca, radiokemoterapija, rak prebavil
Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 3043; Prenosov: 750
.pdf Celotno besedilo (398,59 KB)

15.
Značilnosti raka požiralnika in raka želodca
Vaneja Velenik, 2014, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Povzetek: Po podatkih Globocana je v letu 2008 za rakom zbolelo 12,7 milijona ljudi in umrlo zaradi njega 7,6 milijona ljudi (1). Kar 56 % novih primerov in 63 % smrti zaradi raka so zabeležili v manj razvitih področjih sveta. Najpogostejši so bili pljučni rak (1,61 milijona, 12,7 % vseh), rak dojke (1,38 milijona, 10,9 % vseh) ter rak debelega črevesa in danke (1,23 milijona, 9,7 % vseh). Najpogostejši vzrok smrti zaradi raka so bili pljučni rak (1,38 milijona, 18,2 % vseh), rak želodca (738 tisoč smrti, 9,7 % vseh) in rak jeter (696 tisoč smrti, 9,2 % vseh). Predvidevanja o bremenu raka so še bolj črnogleda. Leta 2030 naj bi za to boleznijo na novo zbolelo 20,3 milijona ljudi in umrlo zaradi raka 13,2 milijona ljudi. Incidenca naj bi se torej povečala za 75 %, v slabše razvitih deželah pa naj bi se skoraj podvojila v primerjavi z letom 2008. Rak bo glavni vzrok morbiditete in mortalitete v vsaki deželi sveta. Vsepovsod bomo opazovali porast deleža raka debelega črevesa in danke, raka dojk ter raka prostate, v najrazvitejših deželah tudi raka pljuč pri ženskah. Incidenca raka želodca in raka materničnega vratu bosta v upadanju, prav tako pa tudi rak pljuč pri moških v razvitih deželah (2).
Ključne besede: rak požiralnika, rak želodca, značilnosti
Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 3176; Prenosov: 805
.pdf Celotno besedilo (506,26 KB)

16.
Zdravljenje lokoregionalno napredovalega karcinoma požiralnika
Jasna But-Hadžić, Marko Bitenc, 2014, objavljeni strokovni prispevek na konferenci

Povzetek: V prispevku predstavljamo primer 67-letnega bolnika z napredovalim karcinomom srednje tretjine požiralnika, s širjenjem v zgornjo in spodnjo tretjino, v stadiju T3 N2–3M0. Kljub obsežnosti bolezni je prejel optimalno zdravljenje s predoperativno radiokemoterapijo in operacijo. Uspešen potek zdravljenja je omogočil individualen pristop, tesno sodelovanje vseh strok onkologije in uporaba novih obsevalnih tehnik.
Ključne besede: rak požiralnika, ploščatocelični rak, radiokemoterapija, rak prebavil
Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 3374; Prenosov: 860
.pdf Celotno besedilo (417,38 KB)

17.
Iskanje izvedeno v 0.4 sek.
Na vrh