1. Radioterapija s protonskimi žarkiBožidar Casar, Primož Strojan, 2018 Povzetek: Ob kirurškem in sistemskem zdravljenju je radioterapija eden od treh stebrov zdravljenja raka. Izjemen tehnološki razvoj na področju pospeševalnikov nabitih delcev je pripeljal do uveljavitve protonske radioterapije kot terapije izbora pri določenih skupinah bolnikov obolelih za rakom, v prvi vrsti otrok. Velika konkurenčnost med proizvajalci je botrovala postopnemu znižanju cen protonskih pospeševalnikov, ki so v zadnjih letih postali dostopni tudi državam, ki ne sodijo med najbogatejše. Kompleksnost radioterapije s protoni, velikost naprav in še vedno sorazmerno visoka cena so glavne ovire, da protonskih centrov že v tem trenutku ni več in da takšnega centra še vedno ni niti v Sloveniji niti ne drugod v jugovzhodni Evropi. Izbor bolnikov, ki bi imeli pomembno klinično korist od protonske radioterapije, je zahteven in tudi v svetu še ne docela dorečen. Prednost protonske pred konvencionalno fotonsko radioterapijo je v večji biološki učinkovitosti protonskih žarkov. Tudi fizikalno gledano so dozimetrične lastnosti protonskih žarkov bistveno ugodnejše glede sevalne obremenitve zdravih tkiv in rizičnih organov: večina njihove energije se sprosti na mestu, kjer je tumor, za razliko od fotonskih žarkov, kjer se večina energije sprosti v prvih nekaj centimetrih pod površino kože, kjer žarki vstopajo v telo. Podobno kot mnoge druge države je tudi Slovenija pred odločitvijo, kdaj in kako ustvariti pogoje za protonsko terapijo, ki pa jo bo treba sprejeti hitro in transparentno.
Ključne besede: radioterapija, protoni, Braggov vrh, protonsko zdravljenje
DiRROS - Objavljeno: 26.10.2018; Ogledov: 2333; Prenosov: 620
 Celotno besedilo (149,37 KB) |
2. Obsevanje pri raku prostate : navodila za bolnikeHelena-Barbara Zobec Logar, Barbara Šegedin, Borut Kragelj, Manja Šešek, 2013 Povzetek: Obsevanje je način zdravljenja rakavih bolezni z žarki visokih energij. Rentgenski žarki, ki jih uporabljamo pri obsevanju prostate, so vrsta elektromagnetnega valovanja. Energija žarkov je dovolj velika, da v tumorju povzroči ionizacijo in s tem uničenje tumorja.
Ključne besede: rak prostate, obsevanje, radioterapija
DiRROS - Objavljeno: 25.03.2019; Ogledov: 1906; Prenosov: 545
Celotno besedilo (691,09 KB) |
3. Razsejan rak dojkSimona Borštnar, Jožica Červek, Maja Ebert Moltara, Cvetka Grašič-Kuhar, Tanja Marinko, Erika Matos, Marina Mencinger, Tanja Roš-Opaškar, Boštjan Šeruga, Erik Škof, Andreja Cirila Škufca Smrdel, 2013 Povzetek: Več kot tisoč dvesto žensk vsako leto zboli za rakom dojk. Ko se bolnica in njeni zdravniki po postavitvi diagnoze spopademo z boleznijo, skušamo narediti vse, da bolezen pozdravimo. Z operacijo odstranimo tumor ali celo dojko in eno ali več pazdušnih bezgavk, nato pa dojko ali področje odstranjene dojke velikokrat še dodatno obsevamo.
Ključne besede: hormonsko zdravljenje, stranski učinki, kemoterapija, radioterapija, metastaziranje, paliativna oskrba, klinične ratiskave
DiRROS - Objavljeno: 25.03.2019; Ogledov: 2040; Prenosov: 591
Celotno besedilo (3,77 MB) |
4. Kako premagati izgubo lasMarija Velepič, Jožica Bostič-Pavlovič, Helena Drolc, Tanja Čufer, 2000 Povzetek: S publikacijo želimo bolnikom in njihovim svojcem posredovati čim več koristnih nasvetov o zdravljenju, življenju med zdravljenjem in sopojavih. Knjižica opisuje, kako ravnati ob izgubi las zaradi onkološkega zdravljenja. V njej smo zbrali tudi najpogostejša vprašanja bolnikov.
Ključne besede: rak (medicina), bolniki, kemoterapija, radioterapija, izpadanje las, nasveti
DiRROS - Objavljeno: 25.03.2019; Ogledov: 1839; Prenosov: 514
Celotno besedilo (801,86 KB) |
5. Karcinoza možganskih ovojnic in rak dojk : 11-letni rezultati zdravljenja z obsevanjemTanja Žnidarič, Ivica Ratoša, 2019 Povzetek: Uvod: Karcinoza možganskih ovojnic (LMK) nastane z zasevanjem tumorskih celic na možganske ovojnice in pomeni slabo prognozo. Obsevanje je ena izmed možnosti zdravljenja za ublažitev nevroloških simptomov. Metode: V retrospektivno analizo smo vključili 423 bolnic z rakom dojke (RD) in možganskimi zasevki (MZ) ali LMK, ki so se v obdobju med 2005 in 2015 z obsevanjem glave zdravile na Onkološkem inštitutu Ljubljana. Podrobneje smo analizirali skupino bolnic z LMK, za katere smo tudi preverili uporabnost dveh prognostičnih lestvic preživetja, Breast Graded Prognostic Assessment (Breast-GPA) in Simple Survival Score for Brain Metastases (SS-BM). Rezultati: Z obsevanjem glave smo v opazovanem obdobju zdravili 70 bolnic z LMK. Srednji čas od diagnoze RD do pojava LMK je znašal 4,3 leta, vendar je bil ta čas najkrajši pri trojno negativnem in najdaljši pri luminal A podtipu RD. Srednje celokupno preživetje je za bolnice z MZ in LMK znašalo 7,5 (95-% interval zaupanja, IZ; 6,3%8,8) in 2,3 meseca (95-% IZ; 1,5%3,2) (p < 0,005) ter se je razlikovalo glede na molekularni podtip RD. Na daljše preživetje ni vplivala višja prejeta doza obsevanja (% 20 Gy vs. > 20 Gy). Z analizo smo potrdili prognostično vrednost lestvice Breast-GPA (p < 0,005) in SS-BM (p = 0,044). Zaključki: Pričakovano preživetje se je v naši skupini analiziranih bolnic z LMK razlikovalo glede na stanje zmogljivosti, molekularni podtip RD ter seštevek točk prognostične lestvice.
Ključne besede: rak dojke, karcinoza možganskih ovojnic, obsevanje, radioterapija
DiRROS - Objavljeno: 26.06.2019; Ogledov: 2146; Prenosov: 548
Celotno besedilo (283,45 KB) |
6. Pojavnost klavstrofobije pri bolnikih v radioterapiji, pri katerih se uporablja fiksacijska maskaNena Galunič, Barbara Petrovič, Andreja Cirila Škufca Smrdel, Valerija Žager, 2019 Povzetek: Uvod: Radioterapija je eden izmed učinkovitejših načinov zdravljenja raka. Postopek zdravljenja pa lahko povzroči občutek tesnobe oziroma klavstrofobijo, kar je posebej izrazito pri bolnikih, pri katerih se uporablja fiksacijska maska. Namen: Ovrednotiti delež radioloških inženirjev, ki so se pri svojem delu v radioterapiji srečali s pojavom klavstrofobije zaradi uporabe fiksacijske maske pri bolnikih, in raziskati uporabljene ukrepe za njeno zmanjšanje. Metode: V presečni raziskavi je bil uporabljen anketni vprašalnik. V raziskavi so sodelovali radiološki inženirji, ki pripravljajo bolnike s fiksacijskimi maskami na obsevanje ali jih obsevajo na obsevalnem aparatu. Rezultati in razprava: Pri uporabi fiksacijske maske se je s klavstrofobijo pri bolnikih srečalo že 98,4 % radioloških inženirjev. V 87 % so bili radiološki inženirji na težave bolnikov vnaprej opozorjeni. Ob ugotovljenih znakih anksioznosti so bili najbolj učinkoviti ukrepi za ublažitev prijazen odnos do bolnikov, razumljiva razlaga postopka, razširjena odprtina za oči v maski in predvajanje glasbe med obsevanjem. Zaključek: Glede na to, da panični napad pri klavstrofobičnih bolnikih lahko pomembno omeji njihovo sodelovanje pri zdravljenju z obsevanjem, sta pomembna prepoznavanje znakov anksioznosti ter uporaba primernih strategij za njihovo obvladovanje. V klinično prakso bi bilo smiselno vpeljati tudi različne tehnike sproščanja.
Ključne besede: radioterapija, fiksacijska maska, anksioznost, klavstrofobija
DiRROS - Objavljeno: 26.06.2019; Ogledov: 2142; Prenosov: 528
Celotno besedilo (153,17 KB) |
7. |
8. |
9. Multidisciplinarna obravnava bolnikov z rakom ščitniceNikola Bešić, Ivana Žagar, Barbara Vidergar-Kralj, Marta Dremelj, Branko Zakotnik, 2014 Ključne besede: rak ščitnice, nuklearna medicina, medicinska biokemija, radioterapija, kirurgija, internistična onkologija
DiRROS - Objavljeno: 17.09.2019; Ogledov: 1623; Prenosov: 512
Celotno besedilo (149,66 KB) |
10. Multidisciplinarna obravnava bolnikov z urogenitalnimi rakiBoštjan Šeruga, Barbara Šegedin, Janka Čarman, Manja Šešek, Borut Kragelj, Helena-Barbara Zobec Logar, Simona Borštnar, Marina Mencinger, Tomaž Milanez, Breda Škrbinc, 2014 Ključne besede: rak prostate, rak mod, radioterapija, kirurgija, internistična onkologija, urogenitalni raki
DiRROS - Objavljeno: 17.09.2019; Ogledov: 1649; Prenosov: 507
Celotno besedilo (122,41 KB) |
